JAVNI DOLG

“Revizija, odpis in druga─Źna politika”
Knjiga, ki je posve─Źena vsem, ki se v Evropi in po svetu upirajo var─Źevalni politiki

Ker je zadol┼żenost dr┼żav pogoj za stroge var─Źevalne ukrepe in pospe┼íeno privatizacijo dr┼żavnega premo┼żenja, se je pomembno vedno znova spominjati, kaj je do tako visoke zadol┼żenosti dr┼żav privedlo. Povzeto po knjigi ┬╗o reviziji, odpisu in druga─Źni politiki┬ź raziskovalcev Komiteja za odpis dolgov tretjega sveta (CADTM) Damiena Milleta in Erica Toussainta na kratko povzemam:
1. Obseg javnega dolga je za─Źel nara┼í─Źati v obdobju 1980ÔÇô2000, ┬╗ko so evropske vlade zni┼żale davke najbogatej┼íih gospodinjstev in velikih podjetij, dale─Ź ve─Źji del bremena pa so prenesle na gospodinjstva s skromnimi dohodki┬ź. Oblasti so privilegirale elite na ra─Źun ve─Źine prebivalstva.
2. Da je dolg nastal zaradi preambiciozne socialne dr┼żave, ne dr┼żi ÔÇô ─Źe bi to dr┼żalo, ┬╗potem rev┼í─Źina v ─Źasu nagle rasti dolga ne bi nara┼í─Źala┬ź. V ─Źasu krize pa je dolg narasel, ker so se zaradi zmanj┼íanja gospodarske dejavnosti mo─Źno zmanj┼íali prilivi dr┼żav, te pa so potem ┬╗pove─Źale zadol┼żevanje, namesto da bi pobrale visok izredni davek pri krivcih za krizo┬ź.
3. V Sloveniji smo s pokojninsko reformo 1999 zni┼żali prispevke delodajalcev za PIZ za 50%, na stopnjo 8,85% od bruto pla─Ź, 2009 je prenehal veljati Zakon o davku na izpla─Źane pla─Źe, stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je padla s 25% na 17%. Dav─Źna reforma iz leta 2006 je predvidela zni┼żanje stopnje davka s 25% na 15% do leta 2015, kar kasneje zaradi nastopa krize ni bilo izvedljivo.
4. Kriza v letih 2007- 08 je zadol┼żevanje mo─Źno pospe┼íila. Po cenah MDS dosegajo izgube evropskih bank 2007 in 2010, zaradi krize 1.000 milijard EUR, to je 8% BDP-ja EU. Dejansko je EK (evropska komisija) odobrila ukrepe za dr┼żavno pomo─Ź finan─Źnim ustanovam v vrednosti 4.600 mrd ÔéČ, od katerih jih je bilo 2.000 porabljenih v letih 2008 in 09.
5. Veliko ve─Źja nevarnost je na ravni zasebnega dolga. V enem od svojih poro─Źil McKinsey Global Institute navaja, da je skupni znesek zasebnega dolga na svetovni ravni 117.000 mrd $, kar je skoraj trikrat toliko kot ves javni dolg, namre─Ź 41.000 mrd$.
6. Dr┼żave evroobmo─Źja, so se namesto pri viru lotile re┼íevanja problema z vzpostavitvijo Evropskega sklada za finan─Źno stabilnost (EFSF), na hitro v maju 2010. Sklad je bil ustanovljen za POMIRITEV FINAN─îNIH TRGOV!, za dolo─Źen ─Źas do leta 2013, sede┼ż ima v Luxemburgu. Njegov cilj je zagotoviti fina─Źno stabilnost evroobmo─Źja z nujno pomo─Źjo dr┼żavam ─Źlanicam, ki imajo fina─Źne te┼żave. EFSF lahko ponudi sve┼ż kapital dr┼żavam, ki za to zaprosijo, pod pogojem, da dr┼żava sprejme zelo strog var─Źevalni program. Lahko tudi posreduje ne sekundarnem trgu, s ─Źimer lahko pomaga bankam, ki imajo v lasti obveznice dr┼żavnega dolga ┬╗tveganih┬ź dr┼żav. Sklad, ki naj bi posredoval s sredstvi do 1.000 mrd ÔéČ je v primeru Irske mukoma zbral 3 mrd ÔéČ.
7. Dogodki so EK povsem prehiteli, za pospe┼íitev dela je Evropski svet predvidel, da ┼że eno leto prej kot je bilo predvideno za─Źne delovati Evropski mehanizem za stabilnost – EMS, ki bo prava mednarodna finan─Źna institucija s prora─Źunom 500 mrd ÔéČ, vklju─Źno z 250 mrd ÔéČ EFSF.
– EMS bodo delno financirale dr┼żave in bo v resnici instrument za prenos bogastva od ljudi k bankam;
– Spremenjen je bil 136. ─Źlen Pogodbe o delovanju EU, ki uvaja mo┼żnost denarne pomo─Ź ─Źlanici evroobmo─Źja pod zelo strogimi pogoji, da se za┼í─Źiti stabilnost evroobmo─Źja;
– ┬╗─îlanice EMS se s tem nepreklicno in brezpogojno zavezujejo, da bodo pla─Źale vsak vpoklic kapitala, ki ga od njih zahteva generalni direktor, v skladu s tem odstavkom, tak zahtevek pa se pla─Źa v 7 dneh od prejema┬ź;
– 32. ─Źlen podeljuje EMS pravno osebnost, tako da lahko spro┼ża sodne postopke (na primer proti dr┼żavi, ki mu ne pla─Źa zahtevanega zneska), medtem ko sam, pa tudi njegovo vodstvo in osebje, u┼żiva diplomatsko imuniteto;
– Poleg tega dokumenti EMS ne bodo javno dostopni !!! ┬╗Arhiv EMS in vsa dokumentacija, ki pripada EMS ali jo ta hrani, sta nedotakljiva.┬ź
– EMS bodo upravljali po na─Źelu kvalificirane ve─Źine: za sprejetje odlo─Źitve bo treba zbrati 85% gasovalnih pravic, ─Źeprav je bilo predvideno konsenzualno odlo─Źanje. To pomeni, da imajo 3 dr┼żave, ki imajo ve─Ź kakor 15% glasov, dejansko pravico veta: Nem─Źija 27,1%, Francija 20,4% in Italija 17,9%.
8. Odpla─Źilo dolga in var─Źevalni na─Źrti so prikazani kot edini na─Źin za ohranitev evropskega na─Źrta integracije. Hitenje pri uveljavljanju var─Źevalnih ukrepov je izviralo iz prizadevanja za za┼í─Źito evropskih bank, ne iz ┼żelje po zagotovitvi vzdr┼żnosti javnih financ. Ker je solventnost bank odvisna od zmo┼żnosti dr┼żav, da jam─Źijo za njihove bilance, je glavna skrb bank postala ┬╗sanacija┬ź javnih financ.
9. Nelegitimen je dolg, ki je nastal v nasprotju s splo┼ínim interesom in v korist priviligirane manj┼íine. V obi─Źajnem pravu velja, ┬╗da je pogodba med dvema strankama veljavna samo, ─Źe lahko stranki samostojno odlo─Źata, torej mora imeti vsaka mo┼żnost re─Źi ne ali zavrniti nekatere dolo─Źbe, ki so v nasprotju z njenimi interesi.
10. Ugledni pravniki in ┼ítevilne organizacije za mednarodno solidarnost ┼że nekaj let uporabljajo pojem sovra┼żnega dolga. Trije kriteriji so obveljali za opredelitev sovra┼żnega dolga:
– odsotnost privolitve: dolg je nastal proti volji ljudstva;
– odsotnost koristi: sredstva so bila porabljena v nasprotju z interesi prebivalstva (za dosego privatnega lastni┼ítva nad proizvodnimi sredstvi);
– poznavanje namenov posojilojemalca na strani upnikov. (upniki so zahtevali privatizacijo in jo finan─Źno podprli)
11. Mednarodno pravo ima dragocene instrumente za ustavitev odpla─Źevanja dolga in izvajanja var─Źevalnih na─Źrtov.
– 103. ─Źlen Ustanovne listine ZN, ki jo morajo dr┼żave ─Źlanice spo┼ítovati, je jasen: ┬╗─îe so obveznosti ─Źlanic OZN po ustanovni listini v nasprotju z njihovimi obveznostmi po drugih mednarodnih sporazumih, prevladajo obveznosti po ustanovni listini.┬ź
12. Vlade se lahko pri enostranski ustavitvi odpla─Źevanja dolgov sklicujejo tudi na nujne razmere in bistveno spremembo okoli┼í─Źin. Ta pravna mehanizma sta zapisana v Dunajski konvenciji o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969 in v ┼ítevilnih nacionalnih zakonodajah, predvsem za podro─Źje sklepanja pogodb. Sta tudi del mednarodnega obi─Źajnega prava in kot taka veljata za vse dol┼żnike in upnike, pri ─Źemer ni treba dokazovati njihove privolitve, da jih obvezujeta, niti ne nezakonitosti dolga.
– Nujne razmere pomenijo stanje nevarnosti za obstoj dr┼żave
– Mehanizem bistvene spremembe okoli┼í─Źin je materializiran v klavzuli rebus sic stantibus (stvari morajo ostati enake ÔÇô v enakem stanju kakor ob podpisu pogodbe). Ta klavzula vse pogodbene stranke v primeru velike spremembe okoli┼í─Źin, kakr┼ína je tudi evropska kriza dr┼żavnega dolga, odvezuje vseh pogodbenih obveznosti.
Vika Kosti─Ź, SINTEZA, 7.2.2016

Za tiste, ki ┼żelijo ve─Ź:
1. POUDARKI IZ KNJIGE: ┬╗AAA revizija, odpis, druga─Źna politika┬ź
2. INTERVJU s soavtorjem Ericom Toussaint, profesorjem, belgijski zgodovinarjem in politologom, ki se ┼że ve─Ź kot ─Źetrt stoletja ukvarja z dol┼żni┼íko krizo: ┬╗Dolgov ni mogo─Źe odpisati, ker so mo─Źno orodje za uveljavljanje politik, utemeljenih na neoliberalni ideologiji. Neodpis je orodje, instrument teh politik.┬ź

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.