EU zahteva izvajanje sanacijskih ukrepov

priporo─Źa: privatizacijo, izbolj┼íanje poslovnega okolja, fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme

Zaradi ukrepov v preteklih letih se je gospodarska slika Slovenije izbolj┼íala, a naloga ┼íe zdale─Ź ni kon─Źana. Za spopadanje z ekonomskimi izzivi bo treba ukrepe pogumno nadaljevati, so pri┼íli v Ljubljano sporo─Źit predstavniki evropske komisije.
Gospodarstvo predloge Bruslja podpira
Z Gospodarske zbornice Slovenije so sporo─Źili, da gospodarstvo ┼ítevilne predloge evropske komisije podpira, sploh potrebo po zni┼żanju visoke stopnje administrativnih obremenitev in izbolj┼íanju delovanja javne uprave, kar po nepotrebnem odvra─Źa doma─Źe in tuje investitorje. “Nekateri poudarki poro─Źila EK so standardni za vse dr┼żave in se omenjajo ┼że nekaj ─Źasa, kot je denimo potreba po ve─Źji vzdr┼żnosti pokojninskega in zdravstvenega sistema. Tu si ne smemo zatiskati o─Źi, saj je Slovenija ozna─Źena kot dr┼żava z enim najve─Źjih tveganj za fiskalno vzdr┼żnost med vsemi dr┼żavami ─Źlanicami. Poleg tega sistem dolgotrajne oskrbe ni sistemsko urejen ter nima opredeljenih virov financiranja,” dodajajo.
Bruselj v poro─Źilu predlaga Sloveniji nadaljevanje privatizacije, fiskalne konsolidacije, prestrukturiranja ban─Źnega sektorja in podjetij ter izbolj┼íanje poslovnega okolja, pokojninsko in zdravstveno reformo ter reformo trga dela. ┬╗Za ukrepanje je nujen politi─Źni pogum bolj kot prej, saj ljudje pravijo, da ni ve─Ź krize. A ni ┼íe vse narejeno,┬ź je poudaril Istv├ín P. Sz├ękely iz evropske komisije.
Minister za finance Du┼ían Mramor je obljubil ve─Ź ukrepov za prestrukturiranje bank in podjetij, izbolj┼íanje poslovnega okolja, krepitev fiskalne stabilnosti in strukturne reforme. Dr┼żavni sekretar na ministrstvu za delo Peter Poga─Źar pa je napovedal, da bodo aprila predstavili belo knjigo o dolgoro─Źni vzdr┼żnosti pokojninskega sistema in paket ukrepov na trgu dela.
┼átevilne predloge evropske komisije gospodarstvo podpira, so poudarili na Gospodarski zbornici Slovenije. Generalni direktor GZS Samo Hribar Mili─Ź je poudaril: ┬╗Za krepitev gospodarske rasti potrebujemo sistemski troj─Źek ukrepov: zagon investicij; dav─Źno razbremenitev dela; odgovorno politiko javnih financ.┬ź Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame, pa je opozoril, da je kon─Źno treba ukrepati: ┬╗Nenehno analizirano in razpravljamo o tem, kaj je treba narediti, a se ni─Ź ne zgodi.┬ź
Bela knjiga o pokojninah pred predstavitvijo
Slovenija ima malo zasebnih nalo┼żb, veliko podjetij v dr┼żavni lasti, tveganje javnofinan─Źne vzdr┼żnosti je najve─Źje med vsemi ─Źlanicami Evropske unije, v poslovnem okolju so ┼íe vedno ovire, so nekatere pomanjkljivosti, na katere opozarja evropska komisija.
V Bruslju priznavajo, da je Slovenija naredila mnogo pozitivnih ukrepov, ki so jo pomaknili od roba bankrota v gospodarsko rast, ki je ena najvi┼íjih v Evropski uniji. ┬╗Leto┼ínja makroekonomska analiza je zelo pozitivna. A zdaj ni ─Źasa za po─Źitek ali samozadovoljstvo. Ugodne makroekonomske razmere je treba izkoristiti za nadaljnje strukturne ukrepe,┬ź je danes komentiral vodja predstavni┼ítva evropske komisije v Sloveniji Zoran Stan─Źi─Ź.
Istv├ín P. Sz├ękely, ki je v generalnem direktoratu evropske komisije za gospodarske in denarne zadeve pristojen za Slovenijo, je opozoril na nizko stopnjo tujih neposrednih investicij v Sloveniji: ┬╗Veliko je treba narediti za izbolj┼íanje poslovnega okolja, saj so ovire ┼íe vedno velike. Podjetniki bodo izbolj┼íanje nagradili z investicijami.┬ź Poudaril je tudi nujnost privatizacije in nadaljnje fiskalne konsolidacije. Ker bo lanski primanjkljaj – po zagotovilih finan─Źnega ministrstva – zagotovo pod tremi odstotki BDP, bo za Slovenijo kon─Źan postopek ─Źezmernega primanjkljaja, a to je po mnenju iz Bruslja samo prvi korak na poti k fiskalni vzdr┼żnosti. ┬╗Slovenija se med vsemi dr┼żavami ─Źlanicami sre─Źuje z najve─Źjim tveganjem za fiskalno vzdr┼żnost,┬ź je opozoril Sz├ękely in poudaril nujnost pokojninske in zdravstvene reforme. Prebivalstvo se v Sloveniji stara hitreje kot v ve─Źini dr┼żav ─Źlanic, kar pomeni ve─Źje stro┼íke za pokojnine, dolgotrajno oskrbo in zdravstvo ter manj zaposlenih, ki bodo prispevali v sistem.
Mramor: Evropska priporo─Źila podlaga za ukrepanje
┬╗Kako naj se odzovem na poro─Źilo, ki je tako pozitivno?┬ź se je na predstavljene ugotovitve odzval finan─Źni minister Du┼ían Mramor in poro─Źilo komisije ozna─Źil za zelo dobro podlago za aktivnosti, ki jih je treba ┼íe izvesti. Minister je obljubil nadaljnjo privatizacijo in konsolidacijo ban─Źnega sistema, dav─Źno razbremenitev dela, zmanj┼íevanje administrativnih bremen na dav─Źnem in gradbenem podro─Źju, postopno odpravo strukturnega primanjkljaja, zdravstveno reformo, reformo visokega ┼íolstva in posodobitev javne uprave.
Dr┼żavni sekretar na ministrstvu za delo Peter Poga─Źar se je strinjal, da je staranje prebivalstva klju─Źno tveganje za dolgoro─Źno vzdr┼żnost javnih financ v Sloveniji: ┬╗Zavedamo se, da bo potreben celovit pristop k temu demografskemu izzivu ne le na podro─Źju pokojninskega sistema, ampak tudi na podro─Źju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in na trgu dela.┬ź Ministrstvo bo aprila predstavilo nabor ukrepov za dvig zaposlenosti starej┼íih in zmanj┼íanje njihove dolgotrajne brezposelnosti, hkrati pa bodo predstavili belo knjigo o dolgoro─Źni vzdr┼żnosti pokojninskega sistema: ┬╗Zgolj dvigovanje upokojitvene starosti ne bo zadostovalo, ─Źe se bomo hkrati spopadali z majhnim dele┼żem starej┼íih na trgu dela. Z belo knjigo pa ┼żelimo ┼íir┼íi javnosti ponuditi predloge mo┼żnih ukrepov za zagotovitev dolgoro─Źne vzdr┼żnosti pokojninskega sistema in primernih pokojnin. V beli knjigi bodo opredeljene mo┼żne re┼íitve glede financiranja pokojnin, kako zagotoviti primerne pokojnine in kak┼ína bo dolgoro─Źna vloga drugega stebra.┬ź
GZS: Treba je omejiti apetite javnega sektorja
Z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so sporo─Źili, da ┼ítevilne predloge evropske komisije podpirajo, predvsem zni┼żanje visoke stopnje administrativnih obremenitev in izbolj┼íanje delovanja javne uprave, kar po nepotrebnem odvra─Źa doma─Źe in tuje investitorje.
Ob tem opozarjajo: ┬╗Slovenija je ┼íe vedno dr┼żava, ki zahteva poglobljen pregled. ─îeprav bomo pre┼íli iz korektivnega dela v preventivni del, to ne pomeni, da so poti za ve─Źje pla─Źe javnih uslu┼żbencev odprte. Letos naj bi se gospodarska rast umirila, zato opozarjamo, da je treba omejiti apetite javnega sektorja po zvi┼íanju mase in vi┼íine pla─Ź.┬ź Generalni direktor GZS je poudaril, da Slovenija za krepitev gospodarske rasti potrebuje ┬╗sistemsko trojico ukrepov: nov zagon investicij, dav─Źno razbremenitev dela in odgovorno politiko javnih financ┬ź.
Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Sa┼ío Polanec je dejal, da razmere pri delovni in pokojninski zakonodaji ┬╗niso tako akutne┬ź. Po njegovem mnenju je potrebna nadaljnja razdol┼żitev gospodarstva: ┬╗V tem procesu lahko banke na pameten na─Źin zmanj┼íajo obseg danih kreditov, ki je bil prej prevelik. Te┼żava je bila zlasti koncentracija posojil v dolo─Źene velike investicije, ki niso imele dobrih ocen neto dodanih vrednosti projektov. Pot za rast se odpre, takoj ko dela┼í nekaj inovativnega, novega, ko dviguje┼í produktivnost. Tak┼íne trende je bilo ┼że zaznati. Rast z izvozom je edina smiselna, dokler se gospodinjstva ne razdol┼żijo ali, bolje, dokler se jim ne pove─Źajo razpolo┼żljivi dohodki. Za zadnje pa moramo ve─Ź ustvarjati.┬ź Polanec pri tem vidi vlogo dr┼żave, ki lahko pomaga z odpravo nesmiselnih administrativnih okvir. Poleg tega tudi dr┼żavno lastni┼ítvo v mnogih primerih ni u─Źinkovito, zlasti v ban─Źnem sektorju. Sedanje upravljanje z dr┼żavnim premo┼żenjem je zgolj ┬╗simptomatika starih lobijev, ki posku┼íajo ohraniti nadzor nad denarnimi tokovi. Ker jim gre zgolj za kontrolo, s tem uni─Źujejo produktivnost in zmanj┼íujejo dohodke.┬ź
Nejc Gole, 04.03.2016

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja