Elite so za razvoj ključne

Katere prevladujejo v Sloveniji, povezovalne ali plenilske?

Pod gornjim naslovom je prof. Lojze Sočan pripravil aktualen prispevek, v katerem bralcu ponuja zanimivo razlago, zakaj Slovenija razvojno ni tako uspešna, kot bi objektivno lahko bila. Naš osredji problem naj bi bil v upravljanju države, saj tudi izkušnje drugih držav prepričljivo dokazujejo, da so razvojno res uspešne le tiste, ki se jih učinkovito upravlja in so sočasno socialno spodobno urejene. Pri nas žal to upravljanje že ves čas, od kar imamo svojo državo, ne izpolnjuje pričakovanj državljanov. O tem, zakaj je tako, bom v naslednjih vrsticah predstavil nekaj svojih pogledov.
Ključne upravljavske aktivnosti države opravljata podobno kot drugod po svetu tudi pri nas vlada in parlament: vlada naj bi državne posle operativno vodila, parlament pa naj bi jo pri tem nadziral in tudi podpiral. Težave pa se prično že takoj pri sestavljanju vlade. Po naši ureditvi je to praviloma pristojnost vodje politične stranke, ki je dobila na volitvah največ glasov, ta pa vanjo povabi še sorodne stranke, tako da ima taka koalicija v parlamentu zagotovljeno podporo vsaj dobre polovice poslanskih glasov. Ta, formalno povsem demokratična ureditev, je v resnici vse prej kot primerna. Naj navedem njene slabosti, ki zaslužijo pozornost:
– Upravljanje večjih družbeno-ekonomskih sistemov, kar država je, zahteva bogata upravljavska znanja, po katerih pa se politiki ravno ne odlikujejo. Koalicijske vlade zato praviloma niso prav dobro usposobljene za izjemno zahtevno delo, ki naj bi ga opravile. Taka, po znanju manj usposobljena vodstva, se rada tudi odrekajo strokovni pomoči neodvisnih svetovalcev, zaradi česar je kvaliteta njihovega dela še toliko slabša.
– Upravljanje države mora biti strateško, torej usmerjeno v uresničevanje ključnih razvojnih, praviloma dolgoročnih ciljev, ki zadovoljujejo interese večine prebivalstva. Koalicijska vlada takih ciljev objektivno niti opredeliti ne more, saj si zanje ne more zagotoviti podpore opozicije. Državo zato že ves čas upravljamo brez pravih razvojnih ciljev, tako upravljanje pa spominja na ladjo, ki v viharnem vremenu pluje brez kompasa.
– Učinkovit nadzor vlade, ki naj bi ga izvajal parlament, je pogoj za to, da je upravljanje lahko učinkovito.. Te pomembne naloge naš parlament skoraj da ne opravlja, saj ravna njegov opozicijski del po načelu »čim slabše dela vlada, toliko bolje za nas«, koalicijski poslanci pa delovanju vlade praviloma brez zadržkov pritrjujejo, pa četudi je to neprimerno. To neučinkovitost parlamenta v nemajhni meri podpira tudi vse prej kot primeren volilni sistem, ki ga imamo
– Ob slabem vladanju tudi državna uprava ne more biti učinkovita. Še več. Neučinkovite vlade ustvarjajo ob neučinkoviti državni upravi ugodno okolje za razmah številnih oblik korupcije, kar upravljanje države še dodatno močno obremenjuje, in tudi to se nam na veliko dogaja.
Običajna koalicijska vlada je preživeta sistemska rešitev, od katere si skoraj ne smemo obetati učinkovitega upravljanja,. Boljša rešitev je »velika koalicija«, ob kateri vlado oblikujejo največje stranke obeh osrednjih političnih usmeritev, to je leve in desne. Te možnosti se uspešno poslužuje sosednja Avstrija, v zadnjih letih tudi Nemčija. Še boljša je varianta velike koalicije, ob kateri koalicijske stranke oblikujejo »ekspertno«, to je tehnično vlado. Pa še eno dobro rešitev se v Evropi uporablja, konkretno v Švici. Tu ima vlada le 7 ministrov, od katerih dve največji parlamentarni stranki predlagata po dva ministra, po velikosti naslednje tri stranke pa po enega. Naloge predsednika vlade opravlja eden od ministrov, vendar le z enoletnim mandatom. Spričo take sestave so švicarske vlade praviloma visoko usposobljene in izvajajo politiko, ki zadovoljivo odraža interese večine prebivalstva.
Obeti, da nam bo uspelo upravljanje države izboljšati, ne da bi najprej opustili sedanjo ureditev oblikovanja in nadzora koalicijske vlade, so majhni. Ta prepotrebna sprememba pa prenekaterim političnim in še predvsem kapitalskim navezam še zdaleč ne ustreza, saj neučinkovito upravljanje države krepi njihovo ekonomsko pa tudi politično moč. Do dobrih sprememb bo zato lahko prišlo le v primeru, če jih bo izsilila dobro organizirana civilna družba.
Andrej Cetinski, SINTEZA, 6.11.2015

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja