Ekonomska demokracija

Dr. Mato Gostiša ugotavlja, da korporacijske pravice še vedno temeljijo zgolj na lastnini finančnega kapitala, čeprav intelektualni kapital zdaj pomeni že približno 85 odstotkov tržne vrednosti podjetij in v nadaljevanju opiše bistvo pojma »Ekonomska demokracija«.
Kapitalizem, ki ga zdaj živimo, je po svojem bistvu še vedno navaden (izkoriščevalski) »mezdni kapitalizem«, kakršen je bil sistemsko utemeljen v 18. in 19. stoletju. Danes v radikalno spremenjeni družbenoekonomski realnosti 21. stoletja pa poka in razpada že po vseh šivih. Gre namreč za popoln sistemski anahronizem, katerega ekonomski, socialni in okoljski učinki postajajo vse bolj katastrofični, tako da s tem družbenoekonomskim sistemom človeštvo ne more več dolgo preživeti. Še manj pa morda napredovati v smeri želene ekonomsko učinkovitejše, socialno pravičnejše in kohezivnejše, hkrati pa tudi okoljsko odgovornejše družbe.
Ključna predpostavka za iskanje ustrezne alternative je priznavanje človeškemu (intelektualnemu) kapitalu sorazmerno enake korporacijske in druge ekonomske pravice kot jih zdaj uživajo le lastniki finančnega kapitala.
Gostiša sklene, da je ekonomska demokracija verjetno edino možno povsem »tržno« nadomestilo zdajšnjemu mezdnemu kapitalizmu. Razvojno gledano nista problem ne zasebna lastnina ne trg, saj sta oba obstajala mnogo pred zdajšnjim kapitalizmom. Zasebna lastnina obstaja že vse od praskupnosti, trgi pa igrajo pomembno vlogo že vse od izuma kovanega denarja v 8. stoletju pr. n. š.
Sistemsko je treba ukiniti le mezdni odnos med delom in kapitalom in namesto tega priznati tudi intelektualnemu kapitalu njegovo funkcijo pri ustvarjanju poslovnega rezultata. Dobiček in druge korporacijske pravice je treba deliti vsem, ki s svojo udeležbo v podjetju tvegajo, tako lastnikom finančnega kot intelektualnega oz. človeškega kapitala.
Več…

1 thought on “Ekonomska demokracija

  1. Intelektualni (človeški) kapital pomeni že približno 85 odstotkov tržne vrednosti podjetij, korporacijske pravice pa še vedno temeljijo zgolj na lastnini finančnega kapitala. V Sloveniji prevladujoči mezdni kapitalizem je torej čisti anahronizem, ki se ga ne da opravičevati ne z zasebno lastnino, ne s trgom, saj sta oba obstajala že mnogo pred zdajšnjim kapitalizmom (zasebna lastnina obstaja že vse od praskupnosti, trgi pa igrajo pomembno vlogo že vse od izuma kovanega denarja v 8. stoletju pr. n. š.) in ne s poslovno uspešnostjo.
    Torej; dobiček, upravljavske in druge korporacijske pravice je treba deliti vsem, ki s svojo udeležbo v podjetju tvegajo, tako lastnikom finančnega kot intelektualnega oz. človeškega kapitala. To je v Nemčiji že močno uveljavljeno. Npr. nadzorni svet Fraporta (lastnik slovenskega letališča) ima 20 članov, od katerih jih 10 zastopa interese dela (zaposlenih in širše, saj jih predlagajo tudi zunanji sindikati), 4 vrhunski strokovnjaki zastopajo širše družbene interese, enega imenuje ministrstvo za promet in le preostalih 5 predlagajo lastniki podjetja.
    Ali so potrebne še široke razprave in odkrivanje tople vode, ali pa bo dovolj pogledati čez planke in videti kako tam delajo in ne le kaj nas učijo(?!)

Dodaj odgovor za admin Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja