Ekonomska demokracija

Dr. Mato Gosti┼ía ugotavlja, da korporacijske pravice ┼íe vedno temeljijo zgolj na lastnini finan─Źnega kapitala, ─Źeprav intelektualni kapital zdaj pomeni ┼że pribli┼żno 85 odstotkov tr┼żne vrednosti podjetij in v nadaljevanju opi┼íe bistvo pojma ┬╗Ekonomska demokracija┬ź.
Kapitalizem, ki ga zdaj ┼żivimo, je po svojem bistvu ┼íe vedno navaden (izkori┼í─Źevalski) ┬╗mezdni kapitalizem┬ź, kakr┼íen je bil sistemsko utemeljen v 18. in 19. stoletju. Danes v radikalno spremenjeni dru┼żbenoekonomski realnosti 21. stoletja pa poka in razpada ┼że po vseh ┼íivih. Gre namre─Ź za popoln sistemski anahronizem, katerega ekonomski, socialni in okoljski u─Źinki postajajo vse bolj katastrofi─Źni, tako da s tem dru┼żbenoekonomskim sistemom ─Źlove┼ítvo ne more ve─Ź dolgo pre┼żiveti. ┼áe manj pa morda napredovati v smeri ┼żelene ekonomsko u─Źinkovitej┼íe, socialno pravi─Źnej┼íe in kohezivnej┼íe, hkrati pa tudi okoljsko odgovornej┼íe dru┼żbe.
Klju─Źna predpostavka za iskanje ustrezne alternative je priznavanje ─Źlove┼íkemu (intelektualnemu) kapitalu sorazmerno enake korporacijske in druge ekonomske pravice kot jih zdaj u┼żivajo le lastniki finan─Źnega kapitala.
Gosti┼ía sklene, da je ekonomska demokracija verjetno edino mo┼żno povsem ┬╗tr┼żno┬ź nadomestilo zdaj┼ínjemu mezdnemu kapitalizmu. Razvojno gledano nista problem ne zasebna lastnina ne trg, saj sta oba obstajala mnogo pred zdaj┼ínjim kapitalizmom. Zasebna lastnina obstaja ┼że vse od praskupnosti, trgi pa igrajo pomembno vlogo ┼że vse od izuma kovanega denarja v 8. stoletju pr. n. ┼í.
Sistemsko je treba ukiniti le mezdni odnos med delom in kapitalom in namesto tega priznati tudi intelektualnemu kapitalu njegovo funkcijo pri ustvarjanju poslovnega rezultata. Dobi─Źek in druge korporacijske pravice je treba deliti vsem, ki s svojo udele┼żbo v podjetju tvegajo, tako lastnikom finan─Źnega kot intelektualnega oz. ─Źlove┼íkega kapitala.
Ve─Ź…

Odgovor na Ekonomska demokracija

  1. Intelektualni (─Źlove┼íki) kapital pomeni ┼że pribli┼żno 85 odstotkov tr┼żne vrednosti podjetij, korporacijske pravice pa ┼íe vedno temeljijo zgolj na lastnini finan─Źnega kapitala. V Sloveniji prevladujo─Źi mezdni kapitalizem je torej ─Źisti anahronizem, ki se ga ne da opravi─Źevati ne z zasebno lastnino, ne s trgom, saj sta oba obstajala ┼że mnogo pred zdaj┼ínjim kapitalizmom (zasebna lastnina obstaja ┼że vse od praskupnosti, trgi pa igrajo pomembno vlogo ┼że vse od izuma kovanega denarja v 8. stoletju pr. n. ┼í.) in ne s poslovno uspe┼ínostjo.
    Torej; dobi─Źek, upravljavske in druge korporacijske pravice je treba deliti vsem, ki s svojo udele┼żbo v podjetju tvegajo, tako lastnikom finan─Źnega kot intelektualnega oz. ─Źlove┼íkega kapitala. To je v Nem─Źiji ┼że mo─Źno uveljavljeno. Npr. nadzorni svet Fraporta (lastnik slovenskega letali┼í─Źa) ima 20 ─Źlanov, od katerih jih 10 zastopa interese dela (zaposlenih in ┼íir┼íe, saj jih predlagajo tudi zunanji sindikati), 4 vrhunski strokovnjaki zastopajo ┼íir┼íe dru┼żbene interese, enega imenuje ministrstvo za promet in le preostalih 5 predlagajo lastniki podjetja.
    Ali so potrebne ┼íe ┼íiroke razprave in odkrivanje tople vode, ali pa bo dovolj pogledati ─Źez planke in videti kako tam delajo in ne le kaj nas u─Źijo(?!)

Dodaj odgovor za admin Prekli─Źi odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.