Cerarjeva verodostojnost

Verodostojnost ali le poni┼żna ubogljivost?

Je prodaja dr┼żavnega premo┼żenja zdrava in na─Źrtovana privatizacija ali preprosto prodaja tujcem?
V zadnjih tednih predstavnikom najve─Źje stranke in vlade ve─Źkrat postavljajo vpra┼íanje, ali bo sedanja vlada nadaljevala prodajo petnajstih podjetij, ki jih je prej┼ínja vlada uvrstila na seznam tistih, v katerih ima dr┼żava odlo─Źilen dele┼ż in jih namerava prodati najbolj┼íim kupcem. Odgovor zdaj odlo─Źujo─Źih se glasi, da sicer ┼íe niso pripravili strategije prodaje dr┼żavnega premo┼żenja, da pa bo vlada prodajo podjetij s seznama nadaljevala, ker se Slovenija mora izkazati kot verodostojna in kredibilna dr┼żava.
Treba je odgovoriti na vpra┼íanje, kaj vsebinsko pomeni verodostojnost v polo┼żaju, ko je prej┼ínja vlada, da bi dosegla ni┼żje obrestne mere za posojila oziroma dr┼żavne obveznice kljub nasprotovanju ve─Źine popustila in privolila v vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo, hkrati pa sestavila brez kakr┼ínekoli strate┼íke podlage seznam petnajstih podjetij, namenjenih prodaji. To je prej┼ínja vlada storila o─Źitno pod pritiskom Bruslja in evropskih finan─Źnih institucij. Treba pa je tudi oceniti, ali taka prodaja sploh sodi v neki postopek zdrave in na─Źrtovane privatizacije ali pa gre preprosto za prodajo slovenskih podjetij tujcem.
Da napovedana prodaja, in ─Źe ho─Źete obljuba, ni pravno zavezujo─Źa, dokler posamezna prodaja ni dogovorjena, je pravno jasno. Tega pravnega dejstva ne more z uspehom in pravnimi argumenti nih─Źe zanikati (sam lahko na┼ítejem ve─Ź argumentov proti pravni obveznosti take obljube).
Ker so po sprejetju tako imenovanega zlatega fiskalnega pravila v ustavo in napovedani prodaji 15 podjetij (med katerimi je tudi Telekom) finan─Źne institucije precej zni┼żale obrestno mero za zadol┼żevanje slovenske dr┼żave in njenih finan─Źnih institucij, pa je seveda prav mogo─Źe, da bi v primeru kr─Źenja tega seznama prodaji namenjenih podjetij, predvsem na primer Telekoma, spet pri┼ílo do zaostrovanja pogojev za zadol┼żevanje. Tudi to zdaj seveda ni ve─Ź gotovo, saj bodo v EU in finan─Źnih krogih v prihodnje imeli veliko dela z Gr─Źijo, ki postaja nekak┼íen test za druge dr┼żave, ki so pod pritiskom bruseljskih zahtev po var─Źevanju. Prav verjetno je, da bo Bruselj v prihodnje zaradi dogajanj v Gr─Źiji previdnej┼íi pri zaostrovanju sankcij proti ┬╗neposlu┼ínim┬ź, saj bi tako zaostrovanje lahko vplivalo na ┼íiritev podpore Gr─Źiji in na oblikovanje nekak┼íne naravne fronte proti Angeli Merkel in ┼íirjenju nem┼íkega ekonomskega in politi─Źnega vpliva v Evropi.
Pritisk na Slovenijo
Da bi razumeli sedanje dogajanje, moramo prodajo podjetij uvrstiti v proces pridru┼żevanja in vklju─Źevanja Slovenije v Evropsko unijo, ko je Bruselj ugotavljal, kako Slovenija izpolnjuje pogoje za vklju─Źitev v Evropsko unijo. Zahtevo po prostem pretoku kapitala in po nujni privatizaciji je Bruselj ponavljal pri vseh dr┼żavah, ki so se takrat vklju─Źevale v EU (pri Mad┼żarski, ─îe┼íki, Slova┼íki, Poljski, baltskih dr┼żavah …), ─Źeprav je bilo za te dr┼żave jasno, da za privatizacijo nimajo na razpolago dovolj doma─Źega kapitala, ampak da privatizacija pomeni prodajo dr┼żavnega premo┼żenja interesentom iz drugih dr┼żav EU, predvsem pa tudi iz ZDA. Do take prodaje dr┼żavnega premo┼żenja tujcem je v novih ─Źlanicah EU tudi dejansko pri┼ílo.
Slovenija je bila tista, ki je prodala najmanj dr┼żavnega oziroma dru┼żbenega premo┼żenja. Zaradi svoje ┬╗inertnosti┬ź pri tovrstni privatizaciji je v vseh vmesnih in kon─Źnem poro─Źilu dobila ─Źrno piko. Komisija je ugotavljala, da Slovenija zaostaja pri zagotavljanju prostega pretoka kapitala, da je v dr┼żavni lasti obdr┼żala preve─Ź premo┼żenja, predvsem v ban─Źni┼ítvu, zavarovalni┼ítvu, na podro─Źju telekomunikacij in prometa. V Celovitem poro─Źilu o spremljanju napredka Slovenije pri pripravah na ─Źlanstvo v EU je v ─Źetrtem poglavju t─Ź. C.2 komisija ugotovila, da je na podro─Źju pretoka kapitala in pla─Źil slovenska zakonodaja ve─Źinoma usklajena s pravnim redom EU, da pa je tudi v zakonodaji treba odpraviti omejitve tujih nalo┼żb pri izkori┼í─Źanju naravnih virov, ki so predmet koncesije (v sedanjem ─Źasu je bolj in bolj aktualno izkori┼í─Źanje vodnih virov).
V bistvu gre torej ves ─Źas za pritisk na Slovenijo, da omogo─Źi prost pretok kapitala, kar na podro─Źju podjetij v dr┼żavni lasti pomeni, da ta podjetja proda, saj tujci navadno ne ponujajo investicij v nova podjetja. Ker doma─Źega kapitala za nakup podjetij zaradi gospodarske in finan─Źne krize izjalovljene privatizacije s strani poslovodnih struktur prek najemanja kreditov ni dovolj na razpolago, je jasno, da gre za zahtevo, da se prodajo podjetja v dr┼żavni lasti tujcem; zdaj najzanimivej┼íi Telekom nem┼íkemu Telekomu, ki je prav tako v dr┼żavni lasti! Govoriti o privatizaciji in umiku dr┼żave iz gospodarstva je eno, zavzemati se za prodajo dr┼żavnega premo┼żenja tujcem iz dolo─Źenih dr┼żav v dolo─Źenem ─Źasovnem razdobju, pa je nekaj ─Źisto drugega. Gre za ┼íirjenje gospodarske mo─Źi in politi─Źnega vpliva nekaterih dr┼żav, v na┼íem primeru o─Źitno predvsem Nem─Źije in ZDA.
Zanimivo je, da so se po sestavi in podpisovanju peticije proti privatizaciji, ki jo je sestavil kolega dr. Jo┼że Mencinger, oglasili znani zagovorniki privatizacije in znani neoliberalci s peticijo za privatizacijo in depolitizacijo gospodarstva. Besedilo te peticije v bistvu uveljavlja glavno mantro neoliberalcev, da zasebna iniciativa in prosti trg vodita do ve─Źje blaginje za vse ter k odprti dru┼żbi in svobodi posameznika. Ta izhodi┼í─Źa vztrajno ponavljajo, ─Źeprav ┼ítevilni ekonomisti ocenjujejo, da se v takem neoliberalisti─Źnem gospodarstvu, ki pred vse vrednote ÔÇô tudi za ceno osiroma┼íenja vse ve─Źjega ┼ítevila ljudi in za ceno vse ve─Źje degradacije narave ÔÇô na prvo mesto postavljata dobi─Źek in gospodarski razvoj za vsako ceno ter da je o svobodi in pravicah ljudi, ki so na robu pre┼żivetja, nemogo─Źe govoriti.
Svoboda ni le svoboda za tiste, ki mislijo druga─Źe. Svobodo je treba zagotoviti tudi tistim, ki zdaj ┼żivijo v rev┼í─Źini ali so na njenem robu ter nimajo ne volje ne mo─Źi, da bi se u─Źinkovito zavzemali za svoje pravice. Njihove dru┼żine morajo biti vsaj site.
Pravi absurd je, da ponujajo re┼íitve tisti ekonomisti, ki so sami sodelovali pri dosedanjih prodajah slovenskih podjetij in podjetij v drugih dr┼żavah, ki so bili v nadzornih svetih bank kot glavnih povzro─Źiteljicah gospodarske krize in da pri tem seveda govorijo ─Źim bolj splo┼íno in na─Źelno, se pri tem v bistvu zavzemajo za socialni darvinizem in se skrbno izogibajo odgovorom na zdaj pomembna vpra┼íanja.
Valpti in tla─Źani
Odgovorijo naj na ugotovitve ─Źe┼íkih ekonomistov, na primer Lisickega, da so se na ─îe┼íkem v letih od 1995 do 2012 pove─Źale neposredne tuje investicije in da se je pove─Źeval tudi bruto doma─Źi proizvod (BDP), da pa blaginja ─îehov pri tem stagnira. Zaradi odtoka v tujino (v dr┼żave novih lastnikov) se namre─Ź ne pove─Źuje neto nacionalno razpolo┼żljivi dohodek, torej dohodek, namenjen potro┼ínji, ki je tudi po mnenju Stiglitza prava podlaga za ocenjevanje blaginje prebivalstva. To pa preprosto pomeni, da na ─îe┼íkem tujci iz─Źrpavajo ─îe┼íko. Odgovorijo naj tudi na vpra┼íanje, ali to, da najpomembnej┼ía podjetja prevzamejo tujci (na primer Telekom), ne pomeni neke vrste okupacije ali vsaj delitev prebivalstva na dobro pla─Źane valpte in tla─Źane.
S slovenskimi intelektualci ima na┼í narod ┼że stoletja ne le dobre izku┼ínje, ampak tudi te┼żave. Eni so najpomembnej┼íi nosilci narodovega obstoja in razvoja, drugi pa slu┼żabniki Dunaja, Beograda in zdaj Bruslja. Nekateri slovenski politiki so tako kot v─Źasih na Dunaju sre─Źni, ─Źe jih trepljajo po ramah in pohvalijo birokrati v Bruslju, drugi pa zaradi svojega povsem individualnega interesa ravnajo tako, da si za na┼íe razmere prislu┼żijo odli─Źno pla─Źane slu┼żbe v Bruslju ali evropskih in mednarodnih finan─Źnih institucijah ter ┬╗izginejo┬ź z doma─Źega prizori┼í─Źa.
In kaj je ta ─Źas s slovensko verodostojnostjo, na katero pri tako imenovani privatizaciji prisega sedanja vlada. ─îe je vrednota ubogati gospodarje in izpolnjevati izsiljene obljube, nam bog pomagaj, ker sami si o─Źitno no─Źemo, reko─Ź da si ne moremo, ┬╗ker nas je malo in bi v uporu vse pobralo┬ź. Mislim pa, da je vrednota zavzemati se za pravi─Źnej┼ío dru┼żbo in se povezovati z drugimi Evropejci, ki ne privolijo v vsiljen sistem neoliberalizma.
Zasl. prof. dr. Lojze Ude

Odgovor na Cerarjeva verodostojnost

  1. Premier Cerar: PRIVATIZACIJA SE JE SPREVRGLA V IDEOLOŠKO VPRAŠANJE ZARADI NASPROTNIKOV
    “Iz krize ne moremo ─Źez no─Ź. A uspelo nam bo kljub zahtevnosti razmer, k ─Źemur me spodbujajo ne le trenutno zelo spodbudni gospodarski kazalci, ampak tudi zaveza koalicije in mnogih drugih v dru┼żbi, da za─Źenjamo odgovorno gospodariti in se zavedati omejitev pri tro┼íenju s ciljem dokon─Źne konsolidacije javnih financ.” Poudaril je, da je vlada naredila ve─Ź korakov naprej v dialogu s socialnimi partnerji in drugimi sferami civilne dru┼żbe. Za letos na─Źrtujejo prve temeljne premike v smeri zdravstvene reforme in klju─Źne spremembe tudi na nekaterih drugih podro─Źjih. Zmanj┼íanje strukturnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP je po besedah premierja zaveza nas samih, ne pa popu┼í─Źanje Bruslju, saj to terjajo pravila, pod katera se je podpisala tudi Slovenija. “Globoko verjamem, da je ta bole─Ź napor nujen predpogoj za zagotovitev bolj zdravega gospodarstva in dru┼żbe.”
    Glede vloge DUTB je Cerar povedal, da so jih ┼że lani za─Źele skrbeti nekatere stvari. “Nikakor se politi─Źno ne vme┼íavamo v delo DUTB, zadeve pa prou─Źujemo, in ko bodo ugotovljena vsa klju─Źna dejstva, bomo v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepali.” Vlada si ideolo┼íki naboj, ki ga je spro┼żil “v veliki meri ne dovolj domi┼íljen seznam 15 podjetij”, ┼żeli omiliti z oblikovanjem strokovne in transparentne strategije upravljanja dr┼żavnega premo┼żenja.

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja