8. Trajnostni razvoj

Socialna vzdr┼żnost, okolje in prostor, samooskrba

TISA ÔÇô najhuj┼íi strup demokracije

 

Anton KomatTISA je kratica za
┬╗Trade in Services Agreement┬ź,
je kratica za pogajanja, ki v najstro┼żji tajnosti potekajo v ┼Żenevi.

Anton Komat

To besedilo ne bo namenjeno drevesu z imenom tisa, vendar za─Źnimo z njim. V svetu na┼íih prednikov je bila tisa pogrebno drevo, njen les pa osnova za izdelavo lokov in kopij, zato ima voja┼íko simboliko. Tudi apokalipti─Źno kolo druida Moga je bilo iz tisovine. Simbolika tise je tudi v strupenosti njenih sade┼żev, s katerimi so naredili samomor v vojni pora┼żeni galski kralji. Sedaj se ime TISA pojavlja s podobno simboliko, je vojna napoved korporacij, ki prina┼ía samomor dr┼żave blaginje in pogreb javnih storitev, je najhuj┼íi strup demokracije, ki bo povzro─Źil apokalipti─Źno razdejanje skupnosti.
TISA je kratica za ┬╗Trade in Services Agreement┬ź, je kratica za pogajanja, ki v najstro┼żji tajnosti potekajo v ┼Żenevi. Vodilne so EU (27 dr┼żav) in ZDA ter nekaj ┬╗voljnih┬ź, skupaj 50 dr┼żav, ki pokrivajo skoraj 70 odstotkov globalnega obsega javnih storitev. Zanimivo, da med njimi ni dr┼żav BRICS: Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Ju┼żne Afrike. In kak┼íen je cilj tajnega sporazuma TISA?
Kapitalizem je bil prej v vojni s komunizmom, sedaj je v vojni z dr┼żavami in dr┼żavljani, en odstotek najbogatej┼íih je v vojni z 99 odstotki dr┼żavljanov! Cilj: vrnitev v ─Źisti kapitalizem 19. stoletja na sodoben kitajski na─Źin. Neoti (neoliberalci, op. ur.) so s kontrarevolucijo proti socialni dr┼żavi za─Źeli nasilno spreminjati EU. Socialna dr┼żava in javni sektor sta danes lovi┼í─Źe kapitala, edini mo┼żni trg, ki je ┼íe preostal. Kapital nima ve─Ź kam, zato ima za cilj privatizacijo vsega, kar je v dr┼żavni, javni ali skupni lasti: od socialnih storitev, elektrogospodarstva do telekomunikacij, od in┼żeniringa do gradbeni┼ítva, od po┼íte do ┼żeleznic, od cest in luk do letali┼í─Ź, od zdravstva do ┼íolstva, od pokojnin do zavarovanj, od varovanja narave do turizma, od zaporov do pogrebov, od rudnikov mineralov do pitne vode. In prav to je vsebina tajnega sporazuma TISA.
Zakaj re┼żim ┬╗TOP SECRET┬ź?
Zakaj pogajanja potekajo v re┼żimu ┬╗TOP SECRET┬ź in zakaj bo vsebina dokumenta ┬╗TOP SECRET┬ź ┼íe pet let po podpisu sporazuma? Ker jih je strah. Strah jih je upora mno┼żic, zato jih ┼żelijo s terapijo ┼íoka pripraviti na izvr┼íena dejstva. Grozljiva neenakost, more─Źa rev┼í─Źina, bedne mezde, poni┼żujo─Źa nezaposlenost, vsesplo┼ína negotovost in strah, vse ve─Ź depresije, nasilja, umorov in samomorov, vse to nam dokazuje, da je sen EU mutiral v no─Źno moro EU. Danes, v ─Źasu razgradnje dr┼żave blaginje, deluje Slovenija kot dr┼żava, ki je izgubila vojno. Na┼ía oblast sodeluje na pogajanjih TISA, torej je zarila no┼ż v hrbet ┬╗svojim┬ź dr┼żavljanom. Spra┼íujem novoizvoljene parlamentarce, kdo nas predstavlja v pogajanjih TISA in kdo je te ljudi brez soglasja parlamenta poslal v ┼Żenevo? Zakaj na┼íi mediji ne objavijo niti vrstice, zakaj zlove┼í─Źi molk?
Ne bom ─Źakal odgovora, kajti zame je pomembno, da ─Źim prej in ─Źim ve─Ź ljudi izve za to peklensko nakano. Pri tem so mi v veliko pomo─Ź razkritja Wikileaksa, ki je vdrl v sistem TISA in 19. 6. 2014 objavil dele strogo zaupne dokumentacije.
Peklenska nakana!
Zamisel TISA se je porodila leta 2012, ko so stekla prva pogajanja. Pobudniki so se imenovali ┬╗resni─Źno dobri prijatelji storitev┬ź. Kak┼ína ganljiva zvestoba! Te ┬╗dobre prijatelje┬ź namre─Ź povezuje zgolj pohlep po profitu, ki bi z grobo deregulacijo uni─Źil javne storitve in skupno dobro dr┼żavljanov, delavcev, kmetov, uporabnikov storitev in okolja. TISA je zgolj podla prevara na na─Źin, da se s trgovinskim sporazumom uveljavi profitni interes korporacij nad javnim interesom in naravnimi viri. Poglejmo, kako.
Pobudniki TISA so vplivne organizacije lobistov: ┬╗US Coalition of Service Industries (CSI)┬ź, ┬╗European Services Forum (ESF)┬ź in ┬╗Global Services Coalition (GSC)┬ź. Torej je TISA politi─Źen projekt treh lobisti─Źnih skupin. Pogajanja TISA potekajo v ┼Żenevi, ki je hkrati sede┼ż WTO, vendar potekajo zunaj okvira GATS. Pobudniki sporazuma TISA so ┬╗razo─Źarani nad dolgotrajnostjo┬ź multilateralnih dogovarjanj WTO. Njihova zamisel temelji na ┬╗zdravem jedru┬ź 50 dr┼żav, ki bi kasneje s politi─Źnimi in finan─Źnimi pritiski prisilile preostale dr┼żave k podpisu sporazuma. To je pot k neofevdalnemu redu in novodobnemu tla─Źanstvu!
Za vedno privatizirano
Po globalni finan─Źni krizi so dr┼żave posku┼íale regulirati ponorele finan─Źne trge. Sporazum TISA pa zahteva, da se vse regulacije umaknejo na raven pred izbruhom. Torej popolna deregulacija financ. Kdo bo re┼íeval naslednjo finan─Źno krizo, ki je na vidiku?
┼átevilne dr┼żave so po polomiji s privatizacijo energetike, transporta in vodnih virov vrnile te storitve v javni sektor. Po dikciji sporazuma TISA to ne bo ve─Ź mogo─Źe; kar je privatizirano, bo ve─Źno ostalo privatizirano ne glede na odlo─Źitve kasnej┼íih generacij in njihovih vlad. Prav tako niso dovoljene nikakr┼íne pravne regulacije teh podro─Źij glede okoljskih standardov, kakovosti vode, varovanja potro┼ínikov ali pa delavskih pravic. Delavci so razdeljeni v dve skupini: v ┬╗legalne osebe┬ź, torej osebje korporacij, in navadne delavce, ki so imenovani ┬╗premi─Źne naravne osebe┬ź (!?!), ki sicer lahko pre─Źkajo meje, vendar v dr┼żavi gostiteljici nimajo nikakr┼ínih delavskih pravic. Uvo┼żeni bodo ne glede na brezposelnost istih poklicev v dr┼żavi gostiteljici. ─îe to ni totalitarizem! V komunizmu so imeli gulage, v kapitalizmu rastejo slumi. V gulagu si dobil vsaj nekaj ─Źorbe, v slumu ne dobi┼í ni─Źesar. Celo magnat George Soros je izjavil: ┬╗Tr┼żni fundamentalizem ogro┼ża demokracijo bolj kot katerakoli totalitarna ideologija!┬ź
Dr┼żavljani bi se morali mobilizirati
V sporazumu TISA govorijo o ┬╗regulatorni disciplini┬ź dr┼żav, kar pomeni, da bo dr┼żavam odvzeta pravica do suverenega urejanja javnih storitev. V sporazumu TISA je ┬╗za potrebe globalnega biznisa┬ź zapovedana prosta izmenjava podatkov. Za kak┼íne podatke naj bi ┼ílo, lahko le domnevamo.
Rosa Pavanelli, generalna sekretarka svetovne zveze sindikatov javnih storitev (PSI ÔÇô Public Services International), ki zastopa zaposlene v 150 dr┼żavah, je ┼że 16. 9. 2013 zapisala: ┬╗Ali se vlade niso ni─Źesar nau─Źile iz finan─Źne krize leta 2008? Namesto da bi uvedle stro┼żji nadzor finan─Źnih trgov, sedaj podpirajo pohlep korporacij po razprodaji javnih storitev. Namesto da bi stopile v bran interesov dr┼żavljanov, se udele┼żujejo tajnih in nedemokrati─Źnih pogajanj, ki bodo izni─Źila pravice dostopa ljudi do javnih storitev ter omogo─Źila razprodajo skupnih dobrin in naravnih virov. To je grob napad na javni interes, zato moramo mobilizirati dr┼żavljane, delavce in lokalne skupnosti ter prisiliti vlade, da odstopijo od teh pogajanj!┬ź Kje so bili takrat na┼íi sindikati in politiki? Zakaj so hinavsko mol─Źali?
Odlo─Źitve proti lastnemu ljudstvu
PSI je 28. 4. 2014 objavil poro─Źilo ┬╗TISA versus Public Services┬ź. V njem avtorja Scott Sinclair (Kanadski center za politi─Źne alternative) in Hadrian Mertins-Kirkwood (Univerza Carleton) opozarjata, da bo TISA povzro─Źila ekonomsko, socialno in okoljsko katastrofo. Obravnava javnih storitev kot blaga na trgu prina┼ía temeljno spremembo same koncepcije javnih storitev. To je ┼íkandal. Kdo bi v demokrati─Źni dr┼żavi na demokrati─Źen na─Źin sprejel odlo─Źitve proti lastnemu ljudstvu in hkrati zvezal roke pri upravljanju javnih storitev prihodnjim vladam? Trajni prisilni jopi─Ź privatizacije je namenjen tudi vsem novonastalim javnim storitvam, ki jih danes niti ne poznamo.┬ź Vsekakor je eden izmed vrhuncev TISA, da bo lahko korporacija to┼żila dr┼żavo izven obi─Źajne jurisdikcije, ─Źe bo ta kakorkoli ogro┼żala njene pravice do neomejene privatizacije javnih storitev. Dr┼ża dr┼żave naj bi bila zgolj ┬╗kompetitivno nevtralna┬ź. Izraz, da te kap!
Molk vodi nazaj v fevdalizem!
Rosa Pavanelli je isti dan v imenu PSI in 340 ve─Źjih organizacij civilne dru┼żbe sporo─Źila: ┬╗Javne storitve so vitalnega pomena za skupnost, zato jih ne smemo prepustiti korporacijam. Zahtevamo transparentnost! ─îas je, da mediji osvetlijo, kaj se dogaja v tajnosti. ─îas je za demokracijo po meri ljudi!┬ź Isti dan so bili organizirani protesti v ┼ítevilnih dr┼żavah, med njimi v ┼ávici, na Japonskem, Indiji, na Nizozemskem, v Belgiji, Avstriji, Angliji, Avstraliji in Kolumbiji. Na┼íi sindikati in politiki so mol─Źali in v medijih ni bilo najti niti omembe.
Pogajanja TISA v ┼Żenevi se nadaljujejo.
Ne pozabimo, da je rok za podpis sporazuma leto 2014! En sam podpis bo uni─Źil prihodnost dr┼żavljanov Slovenije. Ali boste z molkom izbrali status tla─Źana v novem fevdalnem redu? Takrat bo prepozno, prepozno za karkoli!

Plinski terminali

Javno pismo predsednici Vlade RS

za prepre─Źitev gradnje plinskih terminalov

.

.

Civilna dru┼żba v razvoju evropskega pode┼żelja

V zadnjih desetletjih se je politi─Źna karta sveta hitro spreminjala. Glavne politi─Źne spremembe so se zgodile onstran okvira nacionalnih dr┼żav in tudi onstran koncepta politi─Źnih strank. Proces globalizacije je spodbudil povsem nove akterje k vstopu v politi─Źno areno. To so oblike delovanja civilne dru┼żbe. Ti akterji niso preve─Ź obremenjeni s tradicionalnimi politi─Źnimi atributi, kakor so dr┼żava, politi─Źne stranke ali socialni razredi. Nastajajo ┼ítevilne mednarodne in prekomejne organizacije, ki so nadgradnja lokalnih, regionalnih ali nacionalnih dru┼ítev ali ┼íir┼íih asociacij. Ve─Ź »

Kapitalizem brez temeljev. Kaj pa zdaj?

Resni zahodni ekonomski misleci ┼że nekaj ─Źasa govore, da ni─Ź ve─Ź ne razumejo, da je vse mo┼żno, da je situacija postala nepredvidljivaÔÇŽ Bifurkacija je ime za zlom sistema kot sistema. Od te to─Źke naprej nastopi kaos. Ve─Ź »