5. Delo in kapital

─îlove┼íki kapital, finan─Źni kapital, lastni┼íki kapital, soupravljanje

Vzroki krize in njeno zdravljenje

Slovenija je v resni krizi, ki se ┼íe poglablja. Razlage vzrokov krize pa se mo─Źno razhajajo. ─îe diagnoza ni jasna, tudi zdravljenje ne more biti uspe┼íno. Kar nekaj ljudi je, ki se s problematiko krize resneje ukvarjajo. Tudi v javnih ob─Źilih se ogla┼íajo. O─Źitno pa nimajo veliko mo┼żnosti, da bi svoja stali┼í─Źa v strpnem dialogu neposredno soo─Źili s stali┼í─Źi tistih, ki razmi┼íljajo druga─Źe. Zato odpiramo mesto za argumentirano razpravo o dejanskih vzrokih in razlogih za tako globino krize v Sloveniji ter potrebnih ukrepih za njeno zdravljenje. Pripravljamo pa tudi javni posvet. Izhodi┼í─Źa za razpravo, h kateri ste povabljeni, so: Ve─Ź »

Kooperative v ─Źasu krize

Gospodarska kriza je v vsej razse┼żnosti pokazala in razkrila vsa nasprotja dosedanjega produkcijskega na─Źina, problemati─Źne koncentracije kapitala ter ne─Źednosti in prevare, ki so si jih zaradi nebrzdanega pohlepa privo┼í─Źili finan─Źni mogotci ter v rev┼í─Źino pahnili milijone ljudi. Ve─Ź »

Liberalizem v zgodovini ─Źlove┼ítva

Nezaupljivost liberalcev do prerazdelitvene dru┼żbe ni brez povoda. Te┼żava je namre─Ź, da bi vsakdo raje dobil od dru┼żbe (dr┼żave) ve─Ź, kot je vpla─Źal. Ko postane prerazdelitev delujo─Źe na─Źelo za zagotovitev socialne pravi─Źnosti, se spro┼żi tekmovanje vseh proti vsem, kajti vsakdo se boji, da bo potegnil kratko. Zgodi pa se ┼íe nekaj. V vlogi arbitra se pojavi razdeljujo─Źi politik, Ve─Ź »

Za d├ęle┼żni┼íki kapitalizem

Bistvo obstoje─Źega kapitalizma namre─Ź ni v zasebni lastnini in ekonomskem delovanju trga. Oboje je zgodovina ─Źlove┼íke civilizacije ┬╗izumila┬ź ┼że davno pred rojstvom kapitalizma. Bistvo tega sistema je v ─Źisto navadnem kupoprodajnem oziroma najemnem razmerju med lastniki dveh temeljnih produkcijskih dejavnikov ÔÇô dela in kapitalaÔÇŽ. Ve─Ź »

Zmanj┼íati ┼żelje ÔÇô in nezaupanje Slovencev

Slovenci s svojimi nenasitnimi ┼żeljami ka┼żemo nezanimanje za usodo dr┼żave. In hkrati povsem nerealno lo─Źevanje teh ┼żelja od polo┼żaja dr┼żave z njeno zelo veliko zadol┼żitvijo in nesposobnostjo samovzdr┼żevanja. Kajti kljub var─Źevanju vladi zmanjka v prora─Źunu za enostavno delovanje dr┼żavnega uradni┼ítva in obveznosti do zdravstvene in pokojninske blagajne dve milijardi evrov, Ve─Ź »

Kapitalizem brez temeljev. Kaj pa zdaj?

Resni zahodni ekonomski misleci ┼że nekaj ─Źasa govore, da ni─Ź ve─Ź ne razumejo, da je vse mo┼żno, da je situacija postala nepredvidljivaÔÇŽ Bifurkacija je ime za zlom sistema kot sistema. Od te to─Źke naprej nastopi kaos. Ve─Ź »