Author Archives: admin

Stali┼í─Źe Sinteze do volilne zakonodaje

Slovenija potrebuje bolj┼íe upravljanje na vseh ravneh. Izhodi┼í─Źe je demokratizacija volilnega sistema. V SINTEZI-KCD smo izdelali nekak┼íen ┬╗minimum nujnih sprememb┬ź in predloge preverili v strokovni razpravi na javni okrogli mizi. Tako izoblikovano stali┼í─Źe sledi v nadaljevanju.

   ┼Że ─Źetrt stoletja ┼ítevilni strokovnjaki in predvsem ozave┼í─Źena javnost oz. njeni organizirani subjekti opozarjajo na pomanjkljivosti in napake sedanje slovenske volilne zakonodaje (VZ), ki je bila v ─Źasu osamosvajanja oblikovana za enkratno uporabo. ┼átevilne mednarodne primerjave poka┼żejo, da je ta zakonodaja v osnovi nedemokrati─Źna, da omogo─Źa ┼ítevilne manipulacije in je sploh ┬╗─Źudna┬ź.

   V SINTEZI-KCD smo prepri─Źani, da VZ povzro─Źa negativno kadrovsko selekcijo, posledi─Źno pa nezaupanje v politi─Źne institucije, zlasti politi─Źne stranke. Vse to vodi v politi─Źno nestabilnost, ki se ka┼że v hitri menjavi vlad in njihovih ministrov.

   Podrobnej┼ía analiza poka┼że, da je oblikovanje kandidatnih list dejansko v monopolni pristojnosti politi─Źnih strank, dr┼żavljani oz. civilna dru┼żba pa je prakti─Źno povsem izklju─Źena. Pregled volilnih rezultatov v zadnjih dveh desetletjih nas opozarja, da so, odkar je bil odpravljen institut obveznega absolutnega prednostnega glasu, izvoljivi le kandidati na prvih dveh ali kve─Źjemu treh mestih na posamezni kandidatni listi. Ker ta mesta stranka praviloma zapolni s svojimi favoriziranimi kandidati (pri ─Źemer VZ ne dolo─Źa niti instituta domicilnosti kandidatov), se znajde v te┼żavah, ko i┼í─Źe dobre kandidate za ostala mesta na kandidatnih listah. Tisti, ki tako ponudbo za kandidiranje na zadnjih mestih kandidatnih list sprejmejo, pogosto zaradi nekih osebnih razlogov, prav gotovo niso ┬╗najbolj┼íe┬ź, kar lahko ponudi slovenska dru┼żba oz. kar potrebuje Slovenija. Nabor kandidatov za poslance DZ tako poteka le iz zo┼żenega dela volilnega telesa ob evidentnem odklanjanju povabila za kandidiranje, saj ljudje vedo, da ne morejo biti izvoljeni.  To nedvomno vodi v negativno kadrovsko izbiro, kar jasno izpri─Źuje vse slab┼ía struktura DZ, ─Źe jo spremljamo skozi kriterije izobra┼żenosti, izku┼íenosti, kvalificiranosti ali moralne integritete. Ustavna pravica, voliti in biti voljen, tako postaja vse bolj prazna ─Źrka na papirju.

   Prenova VZ je torej urgentna naloga. V SINTEZI-KCD smo prepri─Źani, da je ┼íe vedno najbolj┼íi predlog za to prenovo predlog ZVDZ, ki ga je leta 2015 v zakonodajni postopek vlo┼żil ZDUS, politi─Źne stranke pa so ga onemogo─Źile z ignoriranjem, kljub podpisu ve─Ź kot 5.700 dr┼żavljanov – volivcev. Samo v tem predlogu je namre─Ź oblikovana mo┼żnost, da se lahko v postopke kandidiranja vklju─Źi tudi civilna dru┼żba in da imajo njeni kandidati v 44 volilnih okrajih tudi realno mo┼żnost izvolitve. To bi prisililo politi─Źne stranke, da tudi one i┼í─Źejo najbolj┼íe mo┼żne kandidate, na drugi strani pa bi bistveno pove─Źalo interes dr┼żavljanov tako za kandidiranje kot za volitve same.

   Na ┼żalost je prazno upanje, da bi politi─Źne stranke in izvoljeni poslanci sprejeli tako prenovo VZ, kar je svojevrsten dokaz njihove pomanjkljive politi─Źne integritete. Zato smo v SINTEZI-KCD izoblikovali nekak┼íen ┬╗minimum nujnih sprememb┬ź, da bi naredili vsaj minimalen korak v smeri demokratizacije volilnega sistema. Predloge smo preverili v strokovni razpravi na okrogli mizi (dr. C. Ribi─Źi─Ź, dr. M. Mihel─Źi─Ź, M. Ma─Źek, B. Bi┼í─Źak, B. Pavlin, moderiral E. M. Pintar), kjer se je potrdila tako njihova vsebina kot nujnost uvedbe. Ta ┬╗minimum┬ź vsebuje naslednje to─Źke:

  1. Uvedba obveznega absolutnega prednostnega glasu;
  2. Uvedba obveznega domicila za kandidate;
  3. V primeru ukinitve Volilnih okrajev pove─Źanje ┼ítevila Volilnih enot s sedanjih 8 na 11 (da bi vsaj zmanj┼íali preveliko ┼ítevilo kandidatov na posameznem voli┼í─Źu) in naslonitev teh enot na statisti─Źne regije, kar bi omogo─Źalo poglobljene analize volilnih rezultatov;
  4. Izena─Źitev pogojev oblikovanja kandidatnih list parlamentarnih in neparlamentarnih strank.

   Prepri─Źani smo namre─Ź, da sedanja VZ ve─Źjim strankam omogo─Źa ┬╗name┼í─Źanje┬ź volilnih rezultatov in volilno reproduciranje, kar pomeni, da je njihova legitimnost iz enih volitev v druge bolj vpra┼íljiva. Tega se demokrati─Źna javnost tudi ─Źedalje bolj zaveda, zato je samo vpra┼íanje ─Źasa, kdaj bodo spro┼żeni dolo─Źeni pravni postopki zoper ne-legitimnost volilnih rezultatov, izvedenih po sedanji zakonodaji, ali celo javni protesti.

┬á┬á Slovenija potrebuje bolj┼íe upravljanje dr┼żave na vseh ravneh, vodstvene ljudi z najvi┼íjo moralno integriteto, bolj odlo─Źne in kvalificirane tako doma kot v mednarodnih pogajanjih in povezavah. Javna ocena, da sodi Slovenija med najmanj vplivne ─Źlanice EU, da je lahek plen nelegitimnih interesov raznih korporacij, bank in skladov, je opozorilo, ki ga ne smemo prezreti. Zato je nujno treba prenoviti volilno zakonodajo, da bomo lahko izbrali res najbolj┼íe, kar premoremo.

Ljubljana, 24.6.2019

Predsednik Pahor in razprodaja bank

Predsednik Pahor pravi, da bomo o ponovnem nakupu razprodanih bank razmi┼íljali, ko bomo dozoreli za njihovo upravljanje, o odpovedi ureditvi upravljanja, prilagojeni prefinjenim potrebam klientelizma in korupcije, pa ni─Ź.

V nedeljo 23.6.2019 je TV Slovenija v ve─Źernih urah predvajala zanimiv pogovor s predsednikom dr┼żave Pahorjem. V njem smo med drugim zvedeli, da predsednik ne verjame v smiselnost tega, da bi na┼ía dr┼żava imela v lasti banke in zato nima pomislekov o pravilnosti odlo─Źitve, da smo tudi zadnjo od njih, to je Abanko, pred kratkim prodali tujemu lastniku. To mnenje je podkrepil z ugotovitvijo, da pri nas dr┼żavnega premo┼żenja preprosto ne znamo upravljati in zato je bolje, da to zahtevno delo prepustimo tistim, ki ga obvladajo. Morda bomo v tem pogledu neko─Ź dozoreli in takrat pa lahko razmi┼íljamo o nakupu bank, povzema  pogovor s predsednikom MMC RTV Slovenija.

Mnenju predsednika, da Slovenci svojo dr┼żavno premo┼żenje  slabo upravljamo, se tudi sam pridru┼żujem. Mo─Źno pa se razlikujeva v pogledih, kaj naj bi bil razlog za to. Po mojem prepri─Źanju namre─Ź ni krivo neznanje Slovencev ali celo na┼ía nedozorelost, pa─Ź pa je te┼żava v tem, da nam je politika dr┼żavo v nemajhni meri ┬╗ugrabila┬ź in nam vsilila sistem upravljanja dr┼żavnega premo┼żenja, ki deluje kot odli─Źno goji┼í─Źe klientelizma in korupcije. Naj to ni─Ź kaj prijazno oceno podkrepim z naslednjo kratko primerjavo na┼íega upravljanja dr┼żavnega premo┼żenja (vklju─Źenega v Slovenski dr┼żavni holding, to je SDH) z re┼íitvijo, ki jo pri upravljanju ve─Źjih poslovnih sistemov uporabljajo Nemci, recimo v Fraportu, ki nam je blizu tudi zato, saj gre za nem┼íkega lastnika na┼íega osrednjega letali┼í─Źa:

  1. Nadzorni svet (NS) ima tako v na┼íi kot v nem┼íki zakonodajni ureditvi osrednjo vlogo pri upravljanju velikih poslovnih sistemov. V nem┼íkih dru┼żbah ima ta po zakonu 20 ─Źlanov, v na┼íem SDH pa 5.
  2. Vse ─Źlane NS SDH imenuje vsakokratna vlada in je tako njihova sestava rezultat kup─Źkanja vodij koalicijskih strank. V Fraportu pol ─Źlanov NS zastopa interese lastnikov in  dr┼żave, drugih deset pa interese dela; od slednjih jih pol izvolijo v podjetju zaposleni, preostali pa so zunanji strokovnjaki in jih imenujejo od podjetja neodvisni sindikati.

┼Że zgolj gornja primerjava dopu┼í─Źa oceno, da je nem┼íki NS potencialno u─Źinkovit in sposoben primerno usklajevati interese kapitala, zaposlenih in tudi splo┼íne dru┼żbe interese, povezane z delovanjem ve─Źjih poslovnih sistemov. Nasprotno od tega pa na┼ía sestava  NS SDH vsaj poznavalcem problematike upravljanja govori v prid prej navedene domneve, da je namre─Ź na┼ía ureditev prefinjeno prilagojena potrebam klientelizma in korupcije. Temu primerno dr┼żavno premo┼żenje tudi upravljamo in z njim dr┼żavo v nemajhni meri pohabljamo.

Pred dvema letoma je stranka SD v sodelovanju z zainteresirano civilno dru┼żbo (ZDUS, Zveza sindikatov, Sinteza) parlamentu predlagala spremembe Zakona o SDH, s katerimi naj bi se po nem┼íkem zgledu odpravilo slabosti, ki mu jih zgoraj pripisujem. Tedanja Cerarjeva  vlada je ob ┬╗strokovni┬ź podpori Zveze nadzornikov Slovenije in GZS parlamentarno obravnavo tega predloga prepre─Źila, kaj ┼íele, da bi se zavzela za njegov sprejem. Za ta in podobna ravnanja, povezana z upravljanjem dr┼żavnega premo┼żenja, bi moral vedeti tudi predsednik dr┼żave. Zato zveni to, kar je v nedeljskem pogovoru povedal o prodaji bank, vse prej kot prepri─Źljivo.

Andrej Cetinski, Sinteza, 25.6.2019

Kronika 1966 -2018

Vito ┼áoukal, ┬╗ultramaratonski kronist┬ź je izdal ┼że deveto knjigo.

Vito ┼że 53 let popisuje za Slovenijo in Slovence pomembne dogodke, tako kot jih sam vidi in do┼żivi. S ┼íiroko razgledanostjo, globokim intelektom in ─Źlove┼íko etiko nam in zanamcem podarja knjige, ki pomenijo pomemben prispevek k skupnemu slovenskemu spominu, pa tudi k bolj┼íemu razumevanju ─Źasa, ki ga ┼żivimo..
Kronika (2.600 strani) je svojevrsten ┬╗vademekum┬ź, ki lahko mnogim prihrani ─Źas in trud pri iskanju podatkov o preteklih dogodkih. Za ve─Ź podatkov lahko zaprosite tukaj.

Vito, hvala za trud.

Predstavitev devete kronike ┬╗Strah in upanje┬ź (2016-2018)

Genska terapija

Za slovensko znanost odobritev zdravila pomeni preboj v sam vrh svetovnih strate┼íkih tehnologij. Pot do uspeha je bila dolga in trnova. Zdaj pa se odpira mo┼żnost v desetih do petnajstih letih dose─Źi 300 do 500 milijonov evrov letne prodaje.

Slovensko visoko tehnolo┼íko podjetje ┬╗BIA Separations┬ź po lastni licenci izdeluje ┬╗pametne filtre┬ź, ki se uporabljajo v proizvodnji biolo┼íkih zdravil. Tehnologija ─Źi┼í─Źenja je eden klju─Źnih procesov v proizvodnji zdravil, saj je treba lo─Źiti zdravilno u─Źinkovino od drugih, ┼íkodljivih, pogosto strupenih snovi. Ta proces predstavlja do 90 odstotkov proizvodnih stro┼íkov zdravila. Njihovi pametni filtri so postali del registracije u─Źinkovine, ki jo je Ameri┼íka agencija FDA pravkar odobrila, kar pomeni, da bo Avexis vodilni proizvajalec u─Źinkovin za gensko terapijo, 20 do 30 let pri proizvodnji zdravila uporabljal produkte podjetja BIA Separations.

Velik uspeh Ajdovske BIE Separations

Ajdovska gazela BIA Separations je pred desetimi leti zaprosila za posojilo pri Evropski investicijski banki. Zapletlo se je, ko je direktor zavrnil ┬╗mafijski posel┬ź s vklju─Źitvijo to─Źno dolo─Źene odvetni┼íke pisarne, kar bi posojilo podra┼żilo do 15-odstotne obrestne mere.

Obto┼żba podjetnika na ra─Źun evropske banke

A-banka ali absurd abotnosti

┼żalostno – tragi─Źna resni─Źna GLOSA

Dobro, kot ┼że tolikokrat v zgodovini, so nas potegnili na┼íi prijateljski pobratimi Evropejci, kaj ne? In po ┼íestih letih od dogodka in ┬╗prodaje┬ź slovenskih bank nam je ostala le ┼íe ena sama samcata ban─Źica, ki jo ponosno kli─Źemo A banka.

Tik pred zadnjim nameravanim ┬╗┼íenkom┬ź prijateljskim in dobronamernim tujim kupcem je iz doma─Źih logov zavr┼íalo. Premieru se je zazdelo nekaj sumljivega in twitnil je SDH-ju, da naj ┼íe enkrat resno premisli o prodaji A banke. Takoj so mu vrnili sporo─Źilo, da so bolj pape┼íki od pape┼ża in da ne morejo ni─Ź.

┬╗Saj veste┬ź se opravi─Źujejo ┬╗zaveze EK, ki smo jih dol┼żni spo┼ítovati in jih mi v SDH tudi brezpogojno spo┼ítujemo. Ne bo ┼ílo. Prodati je treba, ─Źe vlada, kot skup┼í─Źina SDH prodaje ne prekli─Źe.┬ź

Pri─Źakovano v vseh medijih dvignejo svoj modri glas tudi vse politi─Źne stranke. DESUS bi prodal, s penzijami bo ┼że kako, SMC in SD bi premislila, Levica je odlo─Źno proti, za NSI in SDS so doma─Ź banke heretika, katere se je potrebno takoj znebiti.

Na, pa imamo nov gordijski vozel, ki je sicer povpre─Źno bistremu lahko re┼íljiv.

Kako je pri┼ílo do zaveze o prodaji 15 slovenskih podjetij, kamor smo naknadno iniciativno pritaknili ┼íe vse doma─Źe banke?

To nam pojasni zaslu┼żni profesor dr. Glavi─Ź v analizi ┬╗Nezakonito uni─Źevanje bank v slovenski lasti┬ź, objavila SINTEZA-KCD 15.3.2016. Takole pravi:

┬╗Decembra 2012 so ukinili Agencijo za upravljanje kapitalskih nalo┼żb (AUKN) ÔÇô delovati je za─Źel Slovenski dr┼żavni holding (SDH), seveda z drugim vodstvom. Marca 2013 je odhajajo─Źa Jan┼íeva vlada izdala Uredbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, v kateri je potrdila prispevek sredstev imetnikov kapitalskih instrumentov banke k prestrukturiranju banke in dolo─Źila kriterije za vpla─Źilo v kapitalske instrumente banke.

Nova vlada Alenke Bratu┼íek ZUKSB ni spremenila, temve─Ź je junija 2013 Uredbo ┼íe zaostrila, tudi v primerjavi s kasnej┼íim Sporo─Źilom EK: ┬╗Pred izvedbo ukrepov za pove─Źanje osnovnega kapitala banke ÔÇŽ se mora izguba banke pokriti v breme za to razpolo┼żljivih ÔÇŽ sredstev imetnikov kapitalskih instrumentov banke, ki se v skladu s pogodbeno podlago lahko uporabijo za kritje izgube banke.┬ź

Na njen predlog je Dr┼żavni zbor 21. 6. 2013 sprejel sklep o ┬╗odtujitvi┬ź 15 podjetij, med njimi tudi NKBM.┬ź

Dodatno ┬╗zavezo┬ź za prodajo kar vseh slovenskih bank je kasneje podpisal in poslal v Bruselj dr. ─îufer, ki je na TV izjavil nekako (po spominu) takole: ┬╗Menda sem res jaz to podpisal. Ne spomnim se ve─Ź dobro.┬ź

┬╗Zaveza┬ź o prodaji NLB se je pojavila v SKLEPU EVROPSKE KOMISIJE z dne 18. decembra 2013, o dr┼żavni pomo─Źi SA.33229 (2012/C) (ex 2011/N) ÔÇô Prestrukturiranje NLB ÔÇô Slovenija, ki jo Slovenija namerava odobriti Novi Ljubljanski banki d.d. (2014/535/EU) v prilogi, kjer je v to─Źki (131) navedeno:
┬╗Slovenija se zavezuje tudi, da bo svoj dele┼ż do [ÔÇŽ] % v NLB do [ÔÇŽ] odprodala vlagatelju, ki je neodvisen in ni povezan z Republiko Slovenijo. Ta odprodaja bo znatno zmanj┼íala zunanji vpliv na upravljanje in poslovne dejavnosti banke.┬ź

Tako smo pri┼íli do mesta, ko zaradi la┼żjega razumevanja, prestavimo diagram na nam poznano okolje, razumljivo vsem.

Kako je organiziran stanovanjski blok v primerjavi z dr┼żavo?

Eta┼żni lastniki so gospodarji in lastniki, ki odlo─Źajo o svoji skupni solastnini s pritiklinami na Zboru lastnikov. V dr┼żavi so to poslanci Dr┼żavnega zbora.

Lastniki zaupajo vodenje in upravljanje njihove lastnine upravniku. V dr┼żavi je to vlada.

Upravnik sklene pogodbo za urejanje zelenice okrog bloka s specializiranim vrtnarskim podjetjem. To je v dr┼żavi SDH.

Sodi┼í─Źe razsoja o skupni nepremi─Źnini lastnikov, ─Źe ti ne poravnavajo svojih dolgov tretjim osebam. To je EK.

Ko razdelimo in pojasnimo vloge na primeru, vidimo kako nesre─Źno dr┼żavo smo ustvarili, ko nih─Źe ne ve kak┼íne so njegove pristojnosti in kaj mora delati.

Kdo lahko sklene, da lastniki prodajo nekomu funkcionalno zemlji┼í─Źe okrog bloka?

Seveda le Zbor lastnikov z ve─Źino dolo─Źeno v statutu bloka.

V dr┼żavi o odtujitvi dr┼żavne lastnine, kar je politi─Źen sklep o prodaji dr┼żavne banke, lahko sprejme le DZ. SDH je le transmisijski spak politi─Źne odgovornosti politikov.

Upravnik bloka mora izvajati sklepe Zbora lastnikov, ne glede na to, kaj ti sklenejo. Vlada za prodajo dr┼żavnih bank potrebuje sklep DZ. Tega sklepa vlada ne more samovoljno spremeniti. Lahko pa DZ predlaga, glede na nova spoznanja, dokumente in dejstva, ki napotujejo DZ k spremembi ┼że sprejetih sklepov.

Samo DZ lahko sprejme politi─Źni sklep, da se prodaja A banke ustavi.

DZ je suveren v Sloveniji. Tega mu ne more oporekati ne ECB, ne EK. Vlada pridobi s politi─Źno odlo─Źitvijo DZ vse atribute, da se EU mogo─Źne┼żi nad njo ne zna┼íajo ─Źe┼í; uresni─Źili smo suveren sklep DZ, v suvereni EU dr┼żavi.

SDH je vrtnarsko podjetje, ki mora po nalogu upravnika (vlade) pripraviti okolico bloka za prodajo. Najbolj hecno je, da se upravnik in vrtnarsko podjetje prepirata, kdo naj posel ustavi. Prodaje ne more ustaviti ne upravnik-Vlada RS in ne vrtnarsko podjetje-SDH. To lahko stori le DZ s sprejetjem sklepa o ustavitvi prodaje A-banke.

Kdaj lahko sodi┼í─Źe, ki ga v na┼íem primeru igra EK pose┼że v lastninsko pravico eta┼żnih lastnikov?

Samo v primeru, ─Źe ti ne poravnajo svojih obveznosti proti tretjim osebam. V takem primeru sodi┼í─Źe (EK) izda odlo─Źbo o rube┼żu in dolo─Źi izterjevalca, ki v skrajnem primeru proda nepremi─Źnino dol┼żnika ter popla─Źa njegov dolg in stro┼íke.

Ali je bila Slovenija komu kaj dol┼żna, da se je EK poslu┼żila tako drasti─Źnih metod? NE!

So EU oz EK ali ECB Sloveniji kaj posodili, da bi na tej osnovi lahko EK zahtevala ┬╗zaveze┬ź, da sme lastnik dokapitalizirati svojo lastnino. Odgovor je: NE!

┼áe ve─Ź; sodnik EK na pro┼ínje lastnika banke, da bi banko dokapitaliziral sploh ni odgovarjala.

S svojimi ukrepi, direktivami in odlo─Źbami -tako razli─Źnimi po posameznih dr┼żavah EU – definira EK etatisti─Źni, centralno dirigirani, zlagani in protekcionisti─Źni trg, ki ga v nasprotju z EU zakonodajo in pravili EK sama izkrivlja z ustvarjanjem neravnovesij.

─îe ste pozorno prebrali tale zapis ste pri citiranju dr. Glavi─Źa opazili, da je DZ leta 2013 sprejel le sklep o prodaji 15 podjetij med katerimi je bila tudi NKBM. Kdo in kdaj je sprejel ┬╗zaveze┬ź nasproti EK, da se morajo prodati vse slovenske banke? DZ? Ali res, kdaj in s katerim sklepom?

Ali Vlada RS tak sklep o prodaji Abanke od DZ ima?

PS: Vpra┼íanje: Ali upravnik bloka in pogodbeni vrtnar smeta prodati zelenico okrog bloka, ─Źe zbor lastnikov z zadostno ve─Źino takega sklepa o prodaji ni sprejel?

─îe se izka┼że, da gre za prodajo brez sklepa lastnikov (DZ) je to kaznivo dejanje za katero prodajalec kazensko in od┼íkodninsko odgovarja po slovenski zakonodaji.

Boris Jazbec, 12.6.2019

Mojca ┼áetinc Pa┼íek – Brezno

Je bila Slovenija le poskusni zaj─Źek ali tar─Źa organiziranega (nebrzdanega) finan─Źnega kriminala?

Kak┼íne so bile okoli┼í─Źine v dr┼żavi leta 2013? So bile res tako katastrofalne, kot je ocenjevala Evropska komisija? So bankirji z lahkotnim podeljevanjem kreditov raznim tajkunom ogrozili stabilnost slovenskega ban─Źnega sektorja in s tem vse dr┼żave?  Ali pa je zgodba druga─Źna, kompleksnej┼ía in je bila sanacija slovenskih bank ena sama velika gostija, kjer so se mastili vsi, ki so sedli k mizi?

TV-SLO: Sanacija slovenskih bank

V izhodi┼í─Źih za razpravo na Programskem svetu SINTEZA-KCD (16.2.2016) smo zapisali: ┬╗─îeprav so glavne zadeve ┼że nepovratno izvedene, je smiseln in upravi─Źen vsak trud vlo┼żen v vzpostavljanje osnovnih strokovnih in eti─Źnih pravil, ÔÇô ┼íe zlasti z vidika “mlade dr┼żave” ÔÇô da podobnih pogubnih napak ne bi ponavljali┬ź. Tega mnenja smo ┼íe danes, dodajamo pa, da je iz istih razlogov sodni proces nujno, dosledno in brez slepomi┼íenja peljati do konca.

Pregled objav na spletnih straneh Koalicije in Gibanja SINTEZA:

─îIGAVA JE BANKA SLOVENIJE?Javno pismo guvernerju Banke Slovenije Spo┼ítovani g. Bo┼ítjan Vasle, guverner, Pred kratkim smo vam poslali pismo z naslovom ┬╗─îigava je Banka Slovenije?┬ź, v katerem smo vas vpra┼íali, ─Źigava je po va┼íem mnenju Banka Slovenije, oziroma kdo z njo razpolaga ÔÇô ÔÇŽ Read more ┬╗

Usoda slovenskih bank in razvoj finan─Źnega trgaSklepi posvetovanja, ki je bilo 28. junija 2018 v dvorani Dr┼żavnega sveta v Ljubljani Prepre─Źiti prodajo pomembnih dru┼żb: ÔÇó Dopolniti strategijo upravljanja kapitalskih nalo┼żb dr┼żave s strategijo nacionalne lastnine v teh dru┼żbah, kar pomeni razpr┼íeno delni─Źarstvo doma─Źih skladov in fizi─Źnih ÔÇŽ Read more ┬╗

BANK(D)A SLOVENIJEOpomba Sinteze: Tadej Kotnik v Financah ponovno razgalja doma─Źe sodelavce kriminalnega napada na ekonomsko suverenost Slovenije. Scenarij ÔÇô vsiljena prekomerna sanacija slovenskih bank, zahtevana omejitev njihovega poslovanja z obvezno razprodajo, ter z vulgarno razlastitvijo uni─Źenje trga drobnih vlagateljev ÔÇô ni ÔÇŽ Read more ┬╗

Re┼íevanje bank mimo evropskih pravilEvropska pravila to dovoljujejo Dva tedna po tem, ko so evropski ban─Źni regulatorji ugotovili, da ┼ípanska BPE ┬╗propada oziroma bo verjetno propadla┬ź, so enako ugotovili ┼íe za italijanski Veneto Banca in Banca Popolare di Vicenza. A evropska komisija je re┼íevanje ÔÇŽ Read more ┬╗

Intervju s predsednikom Slabe bankepredsednik DUTB Imre Balogh Petra Sovdat, Finance, 22.01.2017: ┬╗┼áef slabe banke o pritiskih, kritikah, lekcijah in o tem, kaj bodo prodajali letos┬ź Imre Balogh: ┬╗Najpomembnej┼íi je kon─Źni cilj, da iz premo┼żenja DUTB potegnemo kar najve─Ź. Torej, brez dvoma, mislim na ÔÇŽ Read more ┬╗

Podrejenci, izbrisanci in re┼íevanje zaplezanih bankTadej Kotnik je v kolumni ─Źasnika Finance na dveh primerih predstavil, kako izvajajo ban─Źno sanacijo Avstrijci in kako Italijani. V Avstriji so objavili novo, izbolj┼íano ponudbo ┬╗podrejencem┬ź uga┼ía┬şjo─Źe Hete, v Italiji pa bo sanacijo potapljajo─Źega se Monte Paschija odslej vodil ÔÇŽ Read more ┬╗

Sanacija bank ÔÇô operacija kolonialne narave (OKN)Pri zadnji sanaciji na┼íih, ve─Źinsko dr┼żavnih bank, gre za tipi─Źno in dobro zasnovano neoliberalno operacijo, katere cilj je finan─Źnemu kapitalu ustvariti prilo┼żnosti za izjemne zaslu┼żke na ra─Źun siroma┼íenja in slabitve dr┼żave. Za prizadeto dr┼żavo, torej Slovenijo, je to operacija ÔÇŽ Read more ┬╗

Banka Slovenije to┼żi Republiko Slovenijo – Banka Slovenije je zaradi posega v ─Źlovekove pravice in temeljne svobo┼í─Źine na upravno sodi┼í─Źe v Ljubljani vlo┼żila to┼żbo zoper ljubljansko okro┼żno sodi┼í─Źe oziroma dr┼żavo. Guverner Jazbec zahteva, da parlamentarna preiskovalna komisija vrne zase┼żene zapisnike o┼żjega kolegija. Banka Slovenije je to┼żbo ÔÇŽ Read more ┬╗

Izjave guvernerja Banke Slovenije – so izrazito neskladne z javno znanimi in uradno dokumentiranimi dejstvi, a brez samokriti─Źnega pogleda nazaj in brez priznanja storjenih napak, velike ┼íkode povzro─Źene slovenskim razvojnim interesom ne bo mo┼żno za─Źeti sanirati. Banka Slovenije bi ┼że zaradi mo─Źno omajane verodostojnosti in ÔÇŽ Read more ┬╗

Slaba banka ÔÇô dr┼żava v dr┼żaviPred dnevi nas je presenetila vest, da si je slaba banka, to je Dru┼żba za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju: DUTB) prisvojila 41 najbolj elitnih hotelov, ki jih ima Slovenija na obali, na Bledu in v Pomurju. Med presene─Źenimi je ÔÇŽ Read more ┬╗

Ban─Źna sanacija ÔÇô primer grobega podrejanja dr┼żave tujim interesomSpo┼ítovani g. Predsednik vlade RS V slovenski javnosti nastaja vtis, da posku┼íajo uradni mediji razpravo o sanaciji slovenskega ban─Źnega sistema, o prisilni odprodaji bank in hkratni razlastitvi razli─Źnih vrst solastnikov posameznih bank nekako zaklju─Źiti. Za nas v SINTEZI-KCD, ki to ÔÇŽ Read more ┬╗

Kako je Slovenija izgubila milijarde?Slovenski kriminalisti so opravili izjemno delo. Ovadba zoper nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Bo┼ítjana Jazbeca (in soodgovorne) se bere kot teorija zarote ali scenarij za slab film. Zamajati bi morala celoten ustroj evropske komisije. Za odlo─Źitvami komisije in njenih uslu┼żbencev ni ÔÇŽ Read more ┬╗

Okradena dr┼żava, osiroma┼íeni dr┼żavljani,In to v velikem obsegu! Ali je bilo vse zakonito? Pri─Źakujemo ukrepanje pristojnih dr┼żavnih organov! V letu 2013 smo v Sloveniji po navodilih Evropske centralne banke (ECB) in Evropske komisije (EC) ter pod neposrednim nadzorom Banke Slovenije (BS) izvedli obse┼żno ÔÇŽ Read more ┬╗

To┼żba EU proti SlovenijiEvropska komisija in Evropska centralna banka napovedujeta to┼żbo proti Sloveniji zaradi pregleda v Banki Slovenije, ki so ga opravili slovenski organi pregona. Zabele┼żka ugotovitev v zvezi s to┼żbo EU proti Sloveniji V torek, 29.1.2019 in ─Źetrtek 31.1.2019 smo se predstavniki ÔÇŽ Read more ┬╗

Stali┼í─Źe glede prodaje NLBV SINTEZI-KCD smo odlo─Źno PROTI privatizaciji NLB na na─Źin, kot si ga je za─Źrtala slovenska vlada. Zavedamo se, da politika ni sposobna u─Źinkovito in v korist ve─Źine upravljati dr┼żavnega premo┼żenja in je zato potrebno tudi NLB lastni┼íko preoblikovati. Pri tem ÔÇŽ Read more ┬╗

Dan, ko bodo Cerar, Jan┼ía in ┼áarec bodo─Źemu lastniku NLB dali ┼íe eno dariloPoslanci dr┼żavnega zbora bodo danes odlo─Źali o predlogu zakona za za┼í─Źito vrednosti kapitalske nalo┼żbe Republike Slovenije v Novi NLB. Z njim ┼żeli vlada prepre─Źiti ÔÇťnegativne finan─Źne poslediceÔÇŁ, nastale po tem, ko je NLB dvema hrva┼íkima bankama izpla─Źala denar iz dveh ÔÇŽ Read more ┬╗

Odpravnina Bo┼ítjanu JazbecuStali┼í─Źe Sinteze ob izpla─Źani odpravnini nekdanjemu guvernerju Bo┼ítjanu Jazbecu: Dejanje guvernerja Jazbeca glede odpravnine ni le skrajno zavr┼żno, temve─Ź tudi nezakonito, zato pozivamo vlado, da od BS zahteva pravno ukrepanje ÔÇô to┼żbo za vrnitev odpravnine. Spo┼ítovani predsednik vlade RS Miro ÔÇŽ Read more ┬╗

NLB ÔÇô Pripombe o ukrepih Evropske komisijeSINTEZA je z navedbo kopice argumentov zavrnila stali┼í─Źe EK objavljeno v uradnem listu EU o prisilni prodaji NLB zaradi ÔÇťz notranjim trgom nezdru┼żljive dr┼żavne pomo─ŹiÔÇŁ. Tudi zaradi mnogih ┼íe neraz─Źi┼í─Źenih zadev in ┼że znanih nepravilnosti, bi morala Slovenija namesto prosja─Źenja ÔÇŽ Read more ┬╗

Komisija v postelji s finan─Źno industrijoZakaj neki je evropska finan─Źna zakonodaja bolj pisana na ko┼żo finan─Źni industriji kakor evropskim dr┼żavljanom? Organizacija CEO ugotavlja, da je direktorat za regulacijo finan─Źne industrije poln ljudi iz zasebnih finan─Źnih dru┼żb, ki jim pi┼íejo zakonodajo in jih nadzirajo. Banke in ÔÇŽ Read more ┬╗

Kdo je kriv za ban─Źno luknjo?Deset let po za─Źetku na┼íe finan─Źne krize je vpra┼íanje Kdo je kriv za ban─Źno luknjo? ┼íe vedno ali znova aktualno. Jo┼że P. Damijan ponovno razkriva neizprosna dejstva in identificira glavne krivce. Zanimivo je, da skoraj deset let po izbruhu finan─Źne ÔÇŽ Read more ┬╗

Spo┼ítovani gospod predsednik vladePismo predsedniku vlade o bankah in Evropski komisiji S presene─Źenjem spremljamo pogajanja med slovensko vlado in Evropsko komisijo. Razumemo, da vlada spo┼ítuje zaveze, ki so jih sprejele prej┼ínje vlade, pa tudi, da Evropska unija lahko deluje le, ─Źe se ─Źlanice ÔÇŽ Read more ┬╗

Kdo so ti ljudje?Naj za─Źnem z vpra┼íanjem Pankrtov izpred ┼ítiridesetih let: ÔÇťKdo so ti ljudje? Kdo je tist, kÔÇÖ mi lahko govori, kva lohk mislim, kva lohk vem, kva lohkÔÇÖ delam, kva lohk smem?ÔÇŁ Takrat so bili ena stranka in skoraj enoumni mediji. ÔÇŽ Read more ┬╗

Prodaja NLB in zdrava pametProdaja NLB je tik pred vrati, postopki ┼że potekajo. Vendar bolj kot se bli┼ża dan D, ve─Ź je informacij in mnenj, ki postavljajo prodajo pod vpra┼íaj. NLB skupina (v nadaljevanju banka) se izkazuje kot visoko dobi─Źkonosna nalo┼żba dr┼żave. V prvem ÔÇŽ Read more ┬╗

Zakaj se (zdaj) ne spla─Źa prodati NLB?Kljub zavezam, ki smo jih dali Evropski komisiji v ─Źasu sanacije bank, bo prodaja NLB vsekakor eno od osrednjih vpra┼íanj na┼íe ekonomske politike v naslednjih mesecih. V razmerah ko pri─Źakujemo tudi 8 % donos na premo┼żenje, to pa financiramo z ÔÇŽ Read more ┬╗

O ban─Źni luknji in razvojni perspektiviGlavni izvr┼íni direktor KD Group in dolgoletni ban─Źnik Aljo┼ía Toma┼ż v pogovoru z novinarko Majo Grgi─Ź predstavi pogled poklicnega profesionalca na potek ban─Źne sanacije: ÔÇťParlament bi za ban─Źno luknjo moral preiskovati samega sebeÔÇť Na intervju se je odzval tudi ─Źlan ÔÇŽ Read more ┬╗

Guverner BS Bo┼ítjan Jazbec i┼í─Źe za┼í─Źito pri predsedniku ECB Mariu DraghijuPredsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je namre─Ź na predsednika Evropske komisije Jean-Claud Junckerja in na slovensko dr┼żavno to┼żilstvo poslal pismo s protestom zaradi ÔÇťnezakoniteÔÇŁ zaplembe informacij ob hi┼ínih preiskavah najvi┼íjih predstavnikov Banke Slovenije. O nedopustnem in ┼íokantnem ravnanju ÔÇŽ Read more ┬╗

Ban─Źna sanacija po slovenskoLeto 2013 bo ostalo zapisano v gospodarsko zgodovino Slovenije. V Programski skupini SINTEZE-KCD te─Źe, poleg drugih, tudi projekt, kako v Sloveniji izbolj┼íati upravljanje z dr┼żavno lastnino. Sestavni del tega usodnega vpra┼íanja je tudi vpra┼íanje upravljanja ban─Źnega sistema, ali ─Źe problematiko ÔÇŽ Read more ┬╗

BAN─îNA SANACIJAZakaj tako? ÔÇô Zahtevamo odgovore! 1. Uvod Gospodarski razvoj samostojne Slovenije je mogo─Źe razdeliti v ┼ítiri izrazita razdobja. 1)Kratkemu razdobju tranzicije, v katerem smo sicer, tudi po nepotrebnem, izgubili dele gospodarstva, je sledilo desetletje uspe┼ínega gospodarskega razvoja, v katerem smo ÔÇŽ Read more ┬╗

Milijardne grozljivkeBan─Źna luknja in sporna kadrovanja v SDH in NLB Postopno razkrivanje omre┼żja, ki obvladuje dr┼żavno premo┼żenje. To so ljudje z imeni in priimki, z obrazom in masko, s ─Źudno etiko in brez socialna inteligence. Vlada nas vodi v brezno lobijev, ÔÇŽ Read more ┬╗

DUBT ÔÇô Veliki ropBazen dobi─Źkov iz slabe banke je globok. Je atraktiven za tuje finan─Źne konglomerate in omogo─Źa slovenskemu kapitalu iz dav─Źnih oaz vrnitev skozi stranska vrata. Borut Mekina v prispevku v Mladini izjemno profesionalno razkriva blodnjak na┼íega finan─Źnega, gospodarskega, pravnega, razvojnega,ÔÇŽ ÔÇťANTI-SISTEMAÔÇŁ ÔÇŽ Read more ┬╗

Skupine gradiv:

Sanacija ban─Źnega sistema

Posvet o slovenskem ban─Źni┼ítvu

Sodi┼í─Źe EU in doma─Źe preiskave

Pisma najbolj odgovornim

Utemeljeni razlogi za revizijo

Gradiva za razpravo na Programskem svetu

Pregled pripravil M. Marc, 7.6.2019

TE┼á-6: spomenik korupcije – DRUGI─î

Primer mo─Źno ┼żalostne zgodbe

Kako smo gradili in kdo je odlo─Źal ? (Vito ┼áoukal je ┼że sredi leta 2014 napisal Kronologijo projekta TE┼á-6, v trajno opominjanje dopolnjena nekaj let kasneje.)

Odgovorni imajo obraze in imena. (imena in funkcije)

Pahor mora odstopiti ! (poro─Źilo DZ-komisije je jasno, sprejemanje subjektivne in objektivne odgovornosti za take odlo─Źitve je temeljni kamen sleherne demokracije.)

Korupcije in prenapihnjenih cen si Slovenija ne sme ve─Ź dovoliti ! (Razlogov za nezaupanje pri novem veleprojektu “2.TIR” je veliko, glavni pa je ta, da ┼że od vsega za─Źetka pri tem ni transparentne govorice.)

Kako je policija Boruta Pahorja oprala vseh sumov ? (naznanila sumov kaznivega dejanja, ki ga je dr┼żavni zbor vlo┼żil proti Borutu Pahorju, Mateju Lahovniku in Francu Kri┼żani─Źu, policija sploh ni preiskovala. Zakaj ne?)

Poslanci so ga osumili, policija ga ni niti zasli┼íala – VIDEO.

Dejanski zmagovalci in pora┼żenci volitev

Pod gornjim naslovom je Bojko Jerman 31.5.2019 v Dnevniku objavil zapis, v katerem ocenjuje rezultate zadnjih volitev v evropski parlament. V njem ugotavlja, da je v Sloveniji volil le vsak ─Źetrti volilni upravi─Źenec, s tem pa je bila politiki izre─Źena resna nezaupnica. Jerman omenja ve─Ź razlogov za izjemno skromno volilno udele┼żbo, ki jim tudi sam pritrjujem, bom pa v naslednjih vrsticah dodal ┼íe nekaj pogledov na to zadevo. Menim namre─Ź, da je abstinenca volivcev predvsem znanilec te┼żav, s katerimi se soo─Źa dana┼ínja demokracija pri upravljanju javnih zadev, tako v posameznih dr┼żavah kot tudi na ravni EU. Te so dovolj resne, da opravi─Źujejo oceno, da je demokracija v krizi.

Demokracija je model upravljanja dr┼żave, ki predpostavlja, da imajo volivci vsaj posredno odlo─Źilni vpliv na to, kdo naj jim vlada, predvsem pa pri─Źakujejo, da se dr┼żavo po┼íteno in u─Źinkovito upravlja v dobro ve─Źine. Nobene od teh zahtev dana┼ínja demokracija ┼żal ne uresni─Źuje zadovoljivo. Naj to oceno podprem z nekaj argumenti:

  1. Potem, ko so bila pri nas ve─Źletna opozorila civilne dru┼żbe o neprimernosti volilne zakonodaje spregledana, ,je moralo ustavno sodi┼í─Źe politiko zavezati, da jo preuredi in volivcem zagotovi primeren vpliv na izbor poslancev. Zaradi tega posega bo do sprememb v zakonodaji tokrat nedvomno pri┼ílo,┬á a se jih bo slej ko prej tako izvedlo, da strankokracija (vladavina politi─Źnih elit) ne bo resneje prizadeta; to ┼że napovedujejo re┼íitve, ki jih za sedaj predlagajo politi─Źne stranke.
  2. Demokracijo najbolj ogro┼żajo vrednote, ki se jih danes prednostno prakticira v politiki. Za demokrati─Źne vrednote namre─Ź veljajo predvsem po┼ítenost, solidarnost in u─Źinkovitost, danes pa v svetu, ki se ima za demokrati─Źnega, vse bolj prevladujejo neoliberalne vrednote, med njimi predvsem pohlep, la┼ż in zavra─Źanje solidarnosti. To velja v veliki meri tudi za na┼ío dr┼żavo, kar se prepri─Źljivo odra┼ża v vse bolj razra┼í─Źeni korupciji.
  3. Ko pri upravljanju dr┼żave prevladujejo neoliberalne vrednote, slednje ne more biti u─Źinkovito, predvsem pa ne deluje v dobro ve─Źine, pa─Ź pa prednostno zadovoljuje interese elit in kapitala. To smo pri nas posebno bole─Źe izkusili pred leti v povezavi z ban─Źno sanacijo; izvedli smo jo namre─Ź po diktatu EU na na─Źin, ki s pravom nima veliko skupnega, predvsem pa smo z njo bogato zadovoljili interese tujega finan─Źnega kapitala, svojo dr┼żavo pa resno o┼íkodovali.

Poleg slabe demokracije kot najbolj splo┼ínega razloga, da se volivci ne udele┼żujejo volitev, je ┼íe ve─Ź takih razlogov, katerih delovanje pa se lahko konkretneje prepoznava. Kot re─Źeno, jih kar nekaj v svojem prispevku navaja Jerman, dva pa bom tu ┼íe sam izpostavil. Eden je v organiziranosti evropskega parlamenta. Ta je namre─Ź taka, da na┼íih osem, na novo izvoljenih poslancev, v EU ne bo prednostno podpiralo interesov na┼íe dr┼żave, pa─Ź bodo predvsem sledili politiki parlamentarne skupine, ki ji v EU parlamentu pripadajo. Ravnali bodo torej podobno neenotno in zato neu─Źinkovito, kot to po─Źno politi─Źne stranke doma.

Naslednji razlog, ki ga je primerno omeniti, so dohodki, ki jih prina┼ía poslansko mesto v evropskem parlamentu. Ti so namre─Ź za na┼íe razmere tako visoki, da pomeni postati evropski poslanec za izvoljenega lep poslovni uspeh. Tak poslanec bo seveda predvsem poslu┼íen vodji politi─Źne stranke, ki mu je odlo─Źilno pomagal k temu uspehu, z delom v korist volivcev pa se bo obremenjeval le do mere, ko bi mu nedejavnost lahko ┼íkodila pri naslednjih volitvah. Ta vidik volitev je dovolj mote─Ź, da se jih marsikdo ne udele┼żuje.

Nizke udele┼żbe na volitvah v evropski parlament ne bele┼żimo le v Sloveniji, saj je podobno tudi v ostalih nekdanjih socialisti─Źnih dr┼żavah. Eden razlogov za to so prej omenjene stranpoti demokracije, ki so v teh dr┼żavah  ┼íe veliko resnej┼íe, kot so v ostali Evropi, ka┼żejo pa se ┼íe predvsem v obsegu korupcije in v vse ve─Źjih socialnih razlikah. Drugi razlog pa je nedvomno to, da nudijo omenjene dr┼żave zahodnemu finan─Źnemu kapitalu zelo ugodno okolje za aktivno in pohlepno delovanje, ki ga oblastni organi EU praviloma podpirajo, nasprotovanje takemu  po─Źetju pa prenekateri volivec najla┼żje poka┼że tako, da se evropskih volitev ne udele┼żuje.

Naj zaklju─Źim z naslednjo mislijo. Za zmagovalca zadnjih volitev se ne more imeti Jan┼ía: njegova stranka sicer po┼íilja skupaj s SLS v EU parlament najve─Ź poslancev (3), a ve─Ź kot to ┼íteje, da je njegovo zdru┼żbo podprlo le 7 volivcev od 100 volilnih upravi─Źencev. Tehtne razloge, da se imajo za zmagovalce, pa ima 8 ┬áposlancev, ki smo jim z izvolitvijo omogo─Źili, da bodo naslednjih pet let dele┼żni izjemnih ugodnosti, ki jih prina┼ía sede┼ż v evropskem parlamentu. Glavni pora┼żenec volitev pa je demokracija: volitve so namre─Ź njeno osrednje orodje, uporabo le tega pa so tudi to pot zavrnili kar trije volilni upravi─Źenci od ┼ítirih. Tak razplet volitev je nedvomno tehten razlog za zaskrbljenost.

Andrej Cetinski, Sinteza, 2.6.2019

Okolje in energetska oskrba

Odlo─Źitev vlade, da zaradi varovanja okolja opusti dr┼żavni prostorski na─Źrt, ki je predvideval gradnjo hidroelektrarne na Muri, je spro┼żila ─Źustvene odzive. Na eni strani energetski lobi, ki si, tudi zaradi investicij, ┼żeli novih gradenj, na drugi okoljevarstveniki in civilne iniciative, ki so proti spremembam v okolju.
Se lahko postavite v ko┼żo nekoga, ki je dobil vsa veljavna dovoljenja za gradnjo hi┼íe? Z zidarji, krovci in arhitekti se je dogovoril za ceno gradnje in kdaj bodo izvajalci dela opravili, nato pa ljubitelji rib na sodi┼í─Źu dose┼żejo, da ne sme graditi hi┼íe, pa ─Źeprav je pridobil vsa dovoljenja za gradnjo. Bo ┼íe kdaj zaupal dr┼żavi in njenim organom? Zgodba iz energetike je podobna. Ali res?

Ali lahko varujemo okolje in smo obenem energetsko samooskrbni?

Je demokracija v krizi?

In ─Źe je, zakaj?

Gornji vpra┼íanji je Delo zapisalo na svoji prvi strani, odgovore pa ponudilo v nadaljevanju kar na ┼íestih straneh. ┼Żal jih v teh obse┼żnih tekstih nisem na┼íel, vsaj ne dovolj prepri─Źljive. Ker se to verjetno ni zgodilo le meni, ne bo odve─Ź, ─Źe poskusim v naslednjih vrsticah kratko predstaviti, zakaj menim, da je demokracija v krizi, nekaj pa povedati tudi o tem, kako naj bi se jo zdravilo.
Za─Źnem naj s tem, da je parlamentarna demokracija model upravljanja dr┼żave, ki naj bi  zagotavljal uresni─Źevanje naslednjih prednostnih ciljev:
  1. Dr┼żava naj bo mo─Źna, ekonomsko konkuren─Źna, socialno dobro urejena, okoljsko u─Źinkovita ter varna.
  2. Dr┼żava naj dosledno vzdr┼żuje splo┼íno sprejemljive vrednote (pravni red, po┼ítenost, solidarnost, strpnost,ÔÇŽ) ter demokrati─Źno urejanje dru┼żbenih razmerij.
Ve─Źina formalno sicer demokrati─Źnih dr┼żav, ┼íe predvsem pa vodilne ZDA, uresni─Źujejo gornje cilje tako vpra┼íljivo, da je upravi─Źeno govoriti o krizi demokracije. To mnenje dobro podpira argument, da danes upravljanje dr┼żav v nasprotju z na─Źeli demokracije prednostno podrejamo interesom kapitala, zaradi ─Źesar se nerazumno pove─Źujejo socialne razlike, naravno okolje je vse bolj ogro┼żeno, splo┼ína gospodarska stabilnost je vse slab┼íe obvladljiva, pravna dr┼żava deluje vse slab┼íe, ZDA resno ogro┼żajo svetovni mir, socialno odrinjeni sloji prebivalstva pa izpri─Źujejo vse ve─Źjo naklonjenost avtoritarnemu upravljanju dr┼żave. Dana┼ínja demokracija nedvomno ni ista, kot smo jo poznali po 2. svetovni vojni tja do konca prej┼ínjega stoletja.
Krizo demokracije povzro─Źa ve─Ź dejavnikov, dva pa sta predvsem vplivna. Prvi je ta, da se pri sicer formalno demokrati─Źnem upravljanju dr┼żav po vsebini vse bolj prakticira vrednote neoliberalizma. Te temeljijo predvsem na pohlepu po bogastvu in so tudi sicer pravo nasprotje vrednot, ki odlikujejo demokracijo. Neoliberalizem je dobil zalet s propadom komunizma  v 90-ih letih prej┼ínjega stoletja in od takrat se nenehno krepi, saj ni nobene dru┼żbene sile, ki bi se mu znala (hotela) resneje zoperstaviti; slednje naj bi bila prednostna usmeritev socialno demokrati─Źne politike, a je ┼żal tudi v njenem delovanju zaznati vse ve─Ź neoliberalnih prvin.
Drugi dejavnik, ki mo─Źno onesposablja parlamentarno demokracije, je model, po katerem dr┼żave najve─Źkrat oblikujejo vlado. Pri tem oblikovanju je potrebno upo┼ítevati relevantna splo┼ína na─Źela in  ko gre za demokracijo, sta taki predvsem dve na─Źeli: 1. sestava vlade naj zadovoljuje ve─Źino, vlada pa naj dru┼żbo povezuje in ne razdvaja; 2. v vladi naj delujejo vodstveno usposobljene osebe, samo vlado pa naj parlament u─Źinkovito nadzira. ┼Żal koalicijska vlada ÔÇô ta model vlade se namre─Ź najpogosteje uporablja – navedenih na─Źel niti pribli┼żno ne upo┼íteva. Druga─Źe povedano: koalicijska vlada dru┼żbo razdvaja, njena vodstvena usposobljenost najve─Źkrat ni zadovoljiva, parlament pa zaradi njegove delitve na koalicijo in opozicijo vlade ne more nadzirati. Zaradi teh slabosti koalicijska vlada praviloma ni u─Źinkovita, ustvarja pa ugodno okolje za uveljavljanje neoliberalnih vrednot in podrejanje splo┼ínih koristi dr┼żave interesom kapitala.
Gornja razlaga je uporabno izhodi┼í─Źe za oblikovanje ukrepov, s katerimi naj bi demokracijo sanirali in jo s tem usposobili, da ponovno postane u─Źinkovit model upravljanja dr┼żave. Prednost naj bi imeli naslednji ukrepi:
  1. V volilni zakonodaji mo─Źno omejiti vpliv politi─Źnih strank v korist volivcev, koalicijsko vlado pa nadomestiti z bolj┼ío re┼íitvijo. Malo bolj┼ía re┼íitev je manj┼íinska vlada (sedanja slovenska vlada, skandinavske dr┼żave,ÔÇŽ), ┼íe bolj┼ía je velika koalicija (Nem─Źija zadnjih 15 let, ve─Ź desetletna praksa Avstrije,ÔÇŽ), za najbolj┼ío pa gre ┼íteti model ┼ívicarske velike koalicije.
  2. Pospe┼íeno krepiti pravno dr┼żavo, tudi s ciljem omejevanja neoliberalnih vrednot.
  3. Omejiti dru┼żbeno mo─Ź kapitala s krepitvijo relevantnih oblik soupravljanja ter njegovim progresivnim obdav─Źevanjem.
Kriza demokracije je splo┼íen pojav, Sami za njeno sanacijo lahko doma veliko postorimo, a ┼íe zdale─Ź ne vsega. Nad vse aktualno je zato, da se to bolezensko tvorbo zdravi tudi na ravni EU; tam je namre─Ź mo─Źno razra┼í─Źena in posledi─Źno nam utegne ta vse bolj potrebna povezava dr┼żav celo razpasti. Ne gre pa prezreti, da bo demokracijo te┼żko prenoviti, saj temu ne nasprotuje zgolj veliki kapital, pa─Ź pa tudi velik del aktualne politike.
Andrej Cetinski, Sinteza, 25.5.2019