Author Archives: admin

Dejanski zmagovalci in pora┼żenci volitev

Pod gornjim naslovom je Bojko Jerman 31.5.2019 v Dnevniku objavil zapis, v katerem ocenjuje rezultate zadnjih volitev v evropski parlament. V njem ugotavlja, da je v Sloveniji volil le vsak ─Źetrti volilni upravi─Źenec, s tem pa je bila politiki izre─Źena resna nezaupnica. Jerman omenja ve─Ź razlogov za izjemno skromno volilno udele┼żbo, ki jim tudi sam pritrjujem, bom pa v naslednjih vrsticah dodal ┼íe nekaj pogledov na to zadevo. Menim namre─Ź, da je abstinenca volivcev predvsem znanilec te┼żav, s katerimi se soo─Źa dana┼ínja demokracija pri upravljanju javnih zadev, tako v posameznih dr┼żavah kot tudi na ravni EU. Te so dovolj resne, da opravi─Źujejo oceno, da je demokracija v krizi.

Demokracija je model upravljanja dr┼żave, ki predpostavlja, da imajo volivci vsaj posredno odlo─Źilni vpliv na to, kdo naj jim vlada, predvsem pa pri─Źakujejo, da se dr┼żavo po┼íteno in u─Źinkovito upravlja v dobro ve─Źine. Nobene od teh zahtev dana┼ínja demokracija ┼żal ne uresni─Źuje zadovoljivo. Naj to oceno podprem z nekaj argumenti:

  1. Potem, ko so bila pri nas ve─Źletna opozorila civilne dru┼żbe o neprimernosti volilne zakonodaje spregledana, ,je moralo ustavno sodi┼í─Źe politiko zavezati, da jo preuredi in volivcem zagotovi primeren vpliv na izbor poslancev. Zaradi tega posega bo do sprememb v zakonodaji tokrat nedvomno pri┼ílo,┬á a se jih bo slej ko prej tako izvedlo, da strankokracija (vladavina politi─Źnih elit) ne bo resneje prizadeta; to ┼że napovedujejo re┼íitve, ki jih za sedaj predlagajo politi─Źne stranke.
  2. Demokracijo najbolj ogro┼żajo vrednote, ki se jih danes prednostno prakticira v politiki. Za demokrati─Źne vrednote namre─Ź veljajo predvsem po┼ítenost, solidarnost in u─Źinkovitost, danes pa v svetu, ki se ima za demokrati─Źnega, vse bolj prevladujejo neoliberalne vrednote, med njimi predvsem pohlep, la┼ż in zavra─Źanje solidarnosti. To velja v veliki meri tudi za na┼ío dr┼żavo, kar se prepri─Źljivo odra┼ża v vse bolj razra┼í─Źeni korupciji.
  3. Ko pri upravljanju dr┼żave prevladujejo neoliberalne vrednote, slednje ne more biti u─Źinkovito, predvsem pa ne deluje v dobro ve─Źine, pa─Ź pa prednostno zadovoljuje interese elit in kapitala. To smo pri nas posebno bole─Źe izkusili pred leti v povezavi z ban─Źno sanacijo; izvedli smo jo namre─Ź po diktatu EU na na─Źin, ki s pravom nima veliko skupnega, predvsem pa smo z njo bogato zadovoljili interese tujega finan─Źnega kapitala, svojo dr┼żavo pa resno o┼íkodovali.

Poleg slabe demokracije kot najbolj splo┼ínega razloga, da se volivci ne udele┼żujejo volitev, je ┼íe ve─Ź takih razlogov, katerih delovanje pa se lahko konkretneje prepoznava. Kot re─Źeno, jih kar nekaj v svojem prispevku navaja Jerman, dva pa bom tu ┼íe sam izpostavil. Eden je v organiziranosti evropskega parlamenta. Ta je namre─Ź taka, da na┼íih osem, na novo izvoljenih poslancev, v EU ne bo prednostno podpiralo interesov na┼íe dr┼żave, pa─Ź bodo predvsem sledili politiki parlamentarne skupine, ki ji v EU parlamentu pripadajo. Ravnali bodo torej podobno neenotno in zato neu─Źinkovito, kot to po─Źno politi─Źne stranke doma.

Naslednji razlog, ki ga je primerno omeniti, so dohodki, ki jih prina┼ía poslansko mesto v evropskem parlamentu. Ti so namre─Ź za na┼íe razmere tako visoki, da pomeni postati evropski poslanec za izvoljenega lep poslovni uspeh. Tak poslanec bo seveda predvsem poslu┼íen vodji politi─Źne stranke, ki mu je odlo─Źilno pomagal k temu uspehu, z delom v korist volivcev pa se bo obremenjeval le do mere, ko bi mu nedejavnost lahko ┼íkodila pri naslednjih volitvah. Ta vidik volitev je dovolj mote─Ź, da se jih marsikdo ne udele┼żuje.

Nizke udele┼żbe na volitvah v evropski parlament ne bele┼żimo le v Sloveniji, saj je podobno tudi v ostalih nekdanjih socialisti─Źnih dr┼żavah. Eden razlogov za to so prej omenjene stranpoti demokracije, ki so v teh dr┼żavah  ┼íe veliko resnej┼íe, kot so v ostali Evropi, ka┼żejo pa se ┼íe predvsem v obsegu korupcije in v vse ve─Źjih socialnih razlikah. Drugi razlog pa je nedvomno to, da nudijo omenjene dr┼żave zahodnemu finan─Źnemu kapitalu zelo ugodno okolje za aktivno in pohlepno delovanje, ki ga oblastni organi EU praviloma podpirajo, nasprotovanje takemu  po─Źetju pa prenekateri volivec najla┼żje poka┼że tako, da se evropskih volitev ne udele┼żuje.

Naj zaklju─Źim z naslednjo mislijo. Za zmagovalca zadnjih volitev se ne more imeti Jan┼ía: njegova stranka sicer po┼íilja skupaj s SLS v EU parlament najve─Ź poslancev (3), a ve─Ź kot to ┼íteje, da je njegovo zdru┼żbo podprlo le 7 volivcev od 100 volilnih upravi─Źencev. Tehtne razloge, da se imajo za zmagovalce, pa ima 8 ┬áposlancev, ki smo jim z izvolitvijo omogo─Źili, da bodo naslednjih pet let dele┼żni izjemnih ugodnosti, ki jih prina┼ía sede┼ż v evropskem parlamentu. Glavni pora┼żenec volitev pa je demokracija: volitve so namre─Ź njeno osrednje orodje, uporabo le tega pa so tudi to pot zavrnili kar trije volilni upravi─Źenci od ┼ítirih. Tak razplet volitev je nedvomno tehten razlog za zaskrbljenost.

Andrej Cetinski, Sinteza, 2.6.2019

Okolje in energetska oskrba

Odlo─Źitev vlade, da zaradi varovanja okolja opusti dr┼żavni prostorski na─Źrt, ki je predvideval gradnjo hidroelektrarne na Muri, je spro┼żila ─Źustvene odzive. Na eni strani energetski lobi, ki si, tudi zaradi investicij, ┼żeli novih gradenj, na drugi okoljevarstveniki in civilne iniciative, ki so proti spremembam v okolju.
Se lahko postavite v ko┼żo nekoga, ki je dobil vsa veljavna dovoljenja za gradnjo hi┼íe? Z zidarji, krovci in arhitekti se je dogovoril za ceno gradnje in kdaj bodo izvajalci dela opravili, nato pa ljubitelji rib na sodi┼í─Źu dose┼żejo, da ne sme graditi hi┼íe, pa ─Źeprav je pridobil vsa dovoljenja za gradnjo. Bo ┼íe kdaj zaupal dr┼żavi in njenim organom? Zgodba iz energetike je podobna. Ali res?

Ali lahko varujemo okolje in smo obenem energetsko samooskrbni?

Je demokracija v krizi?

In ─Źe je, zakaj?

Gornji vpra┼íanji je Delo zapisalo na svoji prvi strani, odgovore pa ponudilo v nadaljevanju kar na ┼íestih straneh. ┼Żal jih v teh obse┼żnih tekstih nisem na┼íel, vsaj ne dovolj prepri─Źljive. Ker se to verjetno ni zgodilo le meni, ne bo odve─Ź, ─Źe poskusim v naslednjih vrsticah kratko predstaviti, zakaj menim, da je demokracija v krizi, nekaj pa povedati tudi o tem, kako naj bi se jo zdravilo.
Za─Źnem naj s tem, da je parlamentarna demokracija model upravljanja dr┼żave, ki naj bi  zagotavljal uresni─Źevanje naslednjih prednostnih ciljev:
  1. Dr┼żava naj bo mo─Źna, ekonomsko konkuren─Źna, socialno dobro urejena, okoljsko u─Źinkovita ter varna.
  2. Dr┼żava naj dosledno vzdr┼żuje splo┼íno sprejemljive vrednote (pravni red, po┼ítenost, solidarnost, strpnost,ÔÇŽ) ter demokrati─Źno urejanje dru┼żbenih razmerij.
Ve─Źina formalno sicer demokrati─Źnih dr┼żav, ┼íe predvsem pa vodilne ZDA, uresni─Źujejo gornje cilje tako vpra┼íljivo, da je upravi─Źeno govoriti o krizi demokracije. To mnenje dobro podpira argument, da danes upravljanje dr┼żav v nasprotju z na─Źeli demokracije prednostno podrejamo interesom kapitala, zaradi ─Źesar se nerazumno pove─Źujejo socialne razlike, naravno okolje je vse bolj ogro┼żeno, splo┼ína gospodarska stabilnost je vse slab┼íe obvladljiva, pravna dr┼żava deluje vse slab┼íe, ZDA resno ogro┼żajo svetovni mir, socialno odrinjeni sloji prebivalstva pa izpri─Źujejo vse ve─Źjo naklonjenost avtoritarnemu upravljanju dr┼żave. Dana┼ínja demokracija nedvomno ni ista, kot smo jo poznali po 2. svetovni vojni tja do konca prej┼ínjega stoletja.
Krizo demokracije povzro─Źa ve─Ź dejavnikov, dva pa sta predvsem vplivna. Prvi je ta, da se pri sicer formalno demokrati─Źnem upravljanju dr┼żav po vsebini vse bolj prakticira vrednote neoliberalizma. Te temeljijo predvsem na pohlepu po bogastvu in so tudi sicer pravo nasprotje vrednot, ki odlikujejo demokracijo. Neoliberalizem je dobil zalet s propadom komunizma  v 90-ih letih prej┼ínjega stoletja in od takrat se nenehno krepi, saj ni nobene dru┼żbene sile, ki bi se mu znala (hotela) resneje zoperstaviti; slednje naj bi bila prednostna usmeritev socialno demokrati─Źne politike, a je ┼żal tudi v njenem delovanju zaznati vse ve─Ź neoliberalnih prvin.
Drugi dejavnik, ki mo─Źno onesposablja parlamentarno demokracije, je model, po katerem dr┼żave najve─Źkrat oblikujejo vlado. Pri tem oblikovanju je potrebno upo┼ítevati relevantna splo┼ína na─Źela in  ko gre za demokracijo, sta taki predvsem dve na─Źeli: 1. sestava vlade naj zadovoljuje ve─Źino, vlada pa naj dru┼żbo povezuje in ne razdvaja; 2. v vladi naj delujejo vodstveno usposobljene osebe, samo vlado pa naj parlament u─Źinkovito nadzira. ┼Żal koalicijska vlada ÔÇô ta model vlade se namre─Ź najpogosteje uporablja – navedenih na─Źel niti pribli┼żno ne upo┼íteva. Druga─Źe povedano: koalicijska vlada dru┼żbo razdvaja, njena vodstvena usposobljenost najve─Źkrat ni zadovoljiva, parlament pa zaradi njegove delitve na koalicijo in opozicijo vlade ne more nadzirati. Zaradi teh slabosti koalicijska vlada praviloma ni u─Źinkovita, ustvarja pa ugodno okolje za uveljavljanje neoliberalnih vrednot in podrejanje splo┼ínih koristi dr┼żave interesom kapitala.
Gornja razlaga je uporabno izhodi┼í─Źe za oblikovanje ukrepov, s katerimi naj bi demokracijo sanirali in jo s tem usposobili, da ponovno postane u─Źinkovit model upravljanja dr┼żave. Prednost naj bi imeli naslednji ukrepi:
  1. V volilni zakonodaji mo─Źno omejiti vpliv politi─Źnih strank v korist volivcev, koalicijsko vlado pa nadomestiti z bolj┼ío re┼íitvijo. Malo bolj┼ía re┼íitev je manj┼íinska vlada (sedanja slovenska vlada, skandinavske dr┼żave,ÔÇŽ), ┼íe bolj┼ía je velika koalicija (Nem─Źija zadnjih 15 let, ve─Ź desetletna praksa Avstrije,ÔÇŽ), za najbolj┼ío pa gre ┼íteti model ┼ívicarske velike koalicije.
  2. Pospe┼íeno krepiti pravno dr┼żavo, tudi s ciljem omejevanja neoliberalnih vrednot.
  3. Omejiti dru┼żbeno mo─Ź kapitala s krepitvijo relevantnih oblik soupravljanja ter njegovim progresivnim obdav─Źevanjem.
Kriza demokracije je splo┼íen pojav, Sami za njeno sanacijo lahko doma veliko postorimo, a ┼íe zdale─Ź ne vsega. Nad vse aktualno je zato, da se to bolezensko tvorbo zdravi tudi na ravni EU; tam je namre─Ź mo─Źno razra┼í─Źena in posledi─Źno nam utegne ta vse bolj potrebna povezava dr┼żav celo razpasti. Ne gre pa prezreti, da bo demokracijo te┼żko prenoviti, saj temu ne nasprotuje zgolj veliki kapital, pa─Ź pa tudi velik del aktualne politike.
Andrej Cetinski, Sinteza, 25.5.2019

DEMOGRAFSKE SPREMEMBE

┬╗Verjetno ne mine dan, da ne bi vsaj v enem mediju zasledili ─Źlanka ali izjave o tem, kako ima Slovenija na podro─Źju demografskih sprememb eno najslab┼íih situacij med evropskimi dr┼żavami.┬ź Bine Korde┼ż s to mislijo pri─Źne predstavitev ugotovitev najnovej┼íe analize o problemu staranja prebivalstva in s tem povezanimi vi┼íji izdatki.

V prispevku opravi temeljito primerjavo situacije v Sloveniji z ostalimi dr┼żavami EU in argumentirano ovr┼że navedbe o ┬╗najhitreje se starajo─Źih Slovencih┬ź in zaklju─Źi: ┬╗Z dokaj veliko stopnjo zanesljivosti torej lahko zatrdimo, da problem staranja prebivalstva in z njimi povezani vi┼íji izdatki za pokojnine nikakor ne bodo tako drasti─Źni, kot se za Slovenijo obi─Źajno predstavlja in ponavlja na vsakem koraku. Seveda pa moramo nadaljevati s predvidenimi in ┼że za─Źrtanimi spremembami pokojninske in delovne zakonodaje in to bo zagotovilo tudi vzdr┼żnost javnih financ.┬ź

O MITU DEMOGRAFSKE KATASTROFE

PRIHODNOST VSEENO NI TAKO ─îRNA

Tu je smiselno omeniti tudi prispevek Polone Malovrh ┬╗Imam jih sedemdeset in bi raje delal, kot kofetkal┬ź, kjer navaja tudi mnenje prof. Alojza Ihana, da imamo v Sloveniji do upokojevanja povsem ne┼żivljenjski odnos. Da bi ga spremenili se bomo morali u─Źiti pri tistih, kjer so upokojenci in starostniki, dokler morejo in se jim ljubi, tudi delovno aktivni in ravno to jih tudi dr┼żi pri ┼żivljenju.┬á

Ban─Źna sanacija – primer grobega podrejanja dr┼żave tujim interesom

Spoštovani g. Predsednik vlade RS

V slovenski javnosti nastaja vtis, da posku┼íajo uradni mediji razpravo o sanaciji slovenskega ban─Źnega sistema, o prisilni odprodaji bank in hkratni razlastitvi razli─Źnih vrst solastnikov posameznih bank nekako zaklju─Źiti. Za nas v SINTEZI-KCD, ki to dogajanje ┼że leta spremljamo, zadeva ┼íe zdale─Ź ni zaklju─Źena. Materialna ┼íkoda, ki je nastala, krivice, ki so se dogajale, neodgovornost nekaterih funkcionarjev, vse to zahteva, da se zadeva pripelje do sprejemljivega politi─Źnega in pravnega zaklju─Źka.

Naj na kratko obnovimo tok dogajanja:                                                               

V letu 2013 smo v Sloveniji izvedli obse┼żno sanacijo dr┼żavnih bank. Z njo smo na podlagi tujih zahtev in tujih podatkov banke na─Źrtno bolj bogato dokapitalizirali, kot je bilo ekonomsko potrebno in smiselno. To je bilo prikrito tako, da je bil finan─Źni polo┼żaj na┼íih bank prikazan slab┼íe, kot je bil v resnici. To se je naredilo tudi zato, da se je iz njihovega lastni┼ítva lahko izlo─Źilo vse male delni─Źarje in lastnike podrejenih obveznic.

To po─Źetje je imelo v ozadju jasen cilj: obogatene in o─Źi┼í─Źene dr┼żavne banke naj postanejo privla─Źna nakupna tar─Źa za tuji kapital, dr┼żavo pa se naj tudi sicer mo─Źneje podredi tujim interesom. Da je namera odli─Źno uspela, se je kmalu potrdilo ob prodaji NKBM: dr┼żava je razlastila vse njene male delni─Źarje in vanjo kot kapital sama vlo┼żila 870 mio eur, kmalu za tem pa jo je za 250 mio prodala ameri┼íkemu finan─Źnemu skladu Apollo. Celotno sanacijo je neposredno usmerjala Banka Slovenije po navodilih Evropske centralne banke in Evropske komisije, podpirala pa jo je tudi doma─Źa vladajo─Źa politika.

Po mnenju ┼ítevilnih Slovencev je bila zadnja ban─Źna sanacija eden najbolj tragi─Źnih dogodkov v na┼íi novej┼íi zgodovini: neposredno smo zaradi nje utrpeli ogromno materialno ┼íkodo, nepopravljivo je bil prizadet doma─Źi trg kapitala, vladajo─Źa politika pa je podrejanje vitalnih razvojnih interesov na┼íe dr┼żave interesom tujega finan─Źnega kapitala tiho (hlap─Źevsko) sprejemala. Kako se nam je vse to lahko zgodilo, smo doslej bolj domnevali kot zanesljivo vedeli. Odkar je Mladina javnosti razkrila (3.5.2019), kaj je NPU po ve─Ź kot dveletni preiskavi ugotovil o poteku ban─Źne sanacije, pa ni ve─Ź dvoma, da je ┼ílo v tem primeru za ravnanje s ─Źlanico EU, ki je v kri─Źe─Źem nasprotju s temeljnimi principi demokracije, pravne dr┼żave ter na─Źeli, po katerih naj bi EU delovala ÔÇô za na─Źrtovan rop torej.

Prepri─Źani smo, da je treba tudi nenormalne obveznosti, ki so bile ob te priliki vsiljene na┼íi dr┼żavi, ┼íteti za ni─Źne; ┼íe ve─Ź, Slovenija je nedvomno upravi─Źena vsaj do delnega povra─Źila ┼íkode, ki smo jo doslej utrpeli zaradi ob sanaciji vsiljenih obveznosti. Smiselno enako naj se obravnava tudi to┼żbo, ki jo je EU pred kratkim vlo┼żila proti Sloveniji, ker si je slednja drznila raziskovati ozadja obravnavane ┬╗sanacije┬ź.

Podvig z na┼ío ban─Źno sanacijo tujim interesom prav gotovo ne bi uspel, vsaj v takem obsegu ne, ─Źe celotnega manevra tujih finan─Źnih skladov in raznih teles EU ne bi zavestno ali iz neznanja podpiral del na┼íe doma─Źe politike. Ker sedanja vlada pri tem ni bila udele┼żena ima ta zato mo┼żnost in dol┼żnost, da popravi, kar se popraviti ┼íe da. Potruditi se mora, tudi prek mednarodnih sodi┼í─Ź, da se nekateri sklepi razveljavijo, del nezakonitega plena pa vrne Sloveniji. Ob tem pa bo morala, ─Źe res zastopa vitalne razvojne interese Slovenije in enakopraven polo┼żaj Slovenije v EU odpreti tudi vpra┼íanja odgovornosti posameznih funkcionarjev (predvsem v BS), ki so pri tej sramotni plenitvi Slovenije sodelovali.

S tem bi nosilcem tujih kapitalskih interesov nedvoumno sporo─Źila, da smo ┼íe vedno dr┼żava, ki je sposobna in pripravljena varovati svoje vitalne interese, vse to v skladu s pravnimi in demokrati─Źnimi pravili, po katerih naj bi delovala EU. Kot najbolj aktualen in konkreten ukrep pa naj vlada zaustavi razprodajo dr┼żavnega premo┼żenja, ki nam je bila ob sanaciji bank zapovedana; slednje naj predvsem velja za prodajo Abanke in 10% lastni┼íkega dele┼ża dr┼żave v NLB.

V SINTEZI-KCD verjamemo, da je sedanja vlada to sposobna in pripravljena storiti, in v tem smislu vas v celoti podpiramo.

S spoštovanjem in pozdravi!
Programski svet SINTEZE-KCD

Kako je Slovenija izgubila milijarde?


Slovenski kriminalisti so opravili izjemno delo. Ovadba zoper nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Bo┼ítjana Jazbeca (in soodgovorne) se bere kot teorija zarote ali scenarij za slab film. Zamajati bi morala celoten ustroj evropske komisije. Za odlo─Źitvami komisije in njenih uslu┼żbencev ni nikakr┼ínega razmisleka ali vsaj kak┼íne analize. Ni─Ź od tega ne obstaja, je pokazala policijska preiskava. Na podlagi ovadbe in njenih ugotovitev je tudi jasno, zakaj sta Evropska centralna banka in tudi evropska komisija tako brezkompromisno grozili slovenskim kriminalistom in vladi, naj nikar ne preiskujejo, kako je pri┼ílo do zneska dokapitalizacije in kaj se je dejansko dogajalo. In vendar gre za milijardne zneske.

┼Że dolgo nismo imeli pred sabo dokumenta, ki bi tako jasno razkrival dejanski na─Źin dela evropske komisije. Slovenski kriminalisti so opravili izjemno delo, ovadbo bi bilo treba nemudoma prevesti in poslati vsem medijem in institucijam v Evropi, zlasti pa kriminalistom v Belgijo in Nem─Źijo. To ni slovenski ┼íkandal, zaradi dokumenta bi morale evropske dr┼żave skupaj izvesti veliko preiskavo delovanja evropske komisije.

Zakaj se je vse to zgodilo? Je kdo ┼żelel zaslu┼żiti? Kaj je bilo zadaj? Je ┼ílo zgolj za politi─Źno odlo─Źitev, da bo Slovenija poskusni zaj─Źek, s katero bodo prepre─Źili, da se breme sanacije bank ne prelo┼żi na celotno Evropsko unijo (zlasti ne na velike dr┼żave)? Na osnovi la┼żnega stanja so slovenske banke razglasiti za bankrotirane in slovenske davkopla─Źevalce o┼íkodovali za milijardne zneske. Vse, kar je govoril Janis Varufakis, se je tudi v Sloveniji izkazalo kot popolnoma resni─Źno.

Vredno branja:
Grega Repov┼ż, Uvodnik v Mladini, 3.5.2019: La┼ż, la┼ż, vse je la┼ż
Borut Mekina, Mladina, 3.5.2019: Štirje tipi o milijardah 
V Sintezi smo dogajanje vseskozi kriti─Źno razgaljali.

Zardevanje slovenske uprave in stroke

JU┼ŻNA ┼ŻELEZNICA DUNAJ – TRST ┬á (izvirnik)

Gradnja ┼żeleznice Dunaj – Trst je potekala v ┼íestih etapah. Prvo etapo v dol┼żini 74,8 kilometrov so gradili od aprila 1839 do maja 1842. Drugi odsek v dol┼żini 94,7 kilometrov so za─Źeli graditi oktobra 1842 in ga dokon─Źali dve leti kasneje. Tretjo odsek, dolg 132,2 kilometra so za─Źeli graditi septembra 1843 in ga kon─Źali junija 1846. Zahtevno ─Źetrto etapo (Celje-Ljubljana) v dol┼żini 88,7 kilometrov so za─Źeli graditi jeseni leta 1845 in jo kon─Źali avgusta 1849. Peto etapo v dol┼żini 41,8 kilometrski so za─Źeli graditi avgusta 1848 in zaklju─Źili julija 1854. V tem ┬╗spopadu s Semmeringom┬ź so zgradili najdalj┼íi predor v Evropi (1428 metrov) in 184 metrov dolg ter 46 metrov visok viadukt (za┼í─Źiten tehni─Źni spomenik). Nazadnje so se lotili ┼íe odseka Ljubljana – Trst v dol┼żini 144,9 kilometrov, ki so ga gradili od maja 1850 do 27. julija 1857. Dokon─Źanje 577 kilometrske ┼żelezni┼íke povezave Dunaja z Jadranskim morjem je s svojo navzo─Źnostjo po─Źastil sam cesar Franc Jo┼żef.

┼ŻELEZNI┼áKA PROGA ┼áAMAC – SARAJEVO

Je bila zgrajena v sedmih mesecih in pol (od 1.4. do 15.11.1947).
Dol┼żina 240 km, 9 tunelov skupne dol┼żine 2.267 m,┬á17 mostov v skupni dol┼żini 1330 m.
Na progi je bilo vgrajeno 288 kretnic, ob njej pa 107 postaj.  

DANAŠNJA AZIJA

Prvi video prikazuje cestno mojstrovino na 1.300 kilometrski povezavi med Pakistanom in Kitajsko – prva slika spodaj.
Drugi video prikazuje tehniko gradnje viaduktov – druga slika spodaj.
Tunel─Źki na tretji razvojni osi, skozi Karavanke, drugi tir ÔÇŽ, ki tako mo─Źno zaposlujejo dr┼żavno vodstvo in stroko so proti temu navadne mi┼íje luknje. 23 kilometrov drugega tira bomo z vso moderno tehnologijo, a pomanjkljivo sr─Źnostjo gradili 6 do 7 let.

Prošnja za Karavanški tunel:

Volitve v Evropski parlament

Vprašanja potencialnim EU-poslancem

Spoštovana kandidatka! Spoštovani kandidat!

Bli┼żajo─Źe Evropske volitve so bile ozna─Źene kot ┬╗odlo─Źilne┬ź za Evropo pa tudi za nas. Zato smo Sinteza-KCD in Ljubljanski odbor vseevropskega  gibanja DiEM25 pripravili nekaj vpra┼íanj, da bi bolje razumeli va┼íe stali┼í─Źe in se la┼żje odlo─Źali na volitvah. Prosimo vas za pisne odgovore in se vam hkrati zahvaljujemo zanje.  Va┼íe odgovore pri─Źakujemo do 6.5.2019. Objavili jih bomo na spletnih straneh Sinteze in na socialnih omre┼żjih DiEM25 ter jih posredovali ┼íiroki javnosti.

1.       Praksa glasovanja v Evropskem parlamentu je, da so izvoljeni poslanci EP usklajeni z (nad)strankarsko povezavo katere ─Źlani v EP so v ─Źasu mandatnega obdobja in glasujejo po dogovoru oz. navodilih te (nad)strankarske povezave.  Ali menite, da je tak┼íen na─Źin delovanja slovenskih poslancev v EP najbolj primeren in odgovoren do dr┼żavljank in dr┼żavljanov Slovenije in kako boste v naslednjem mandatu delovali vi, ─Źe boste izvoljeni? Ali boste glasovali po lastni vesti? Ali se boste pri glasovanjih posvetovali s  stranko v Sloveniji, ki ji pripadate?

2.       Status zaposlenih je v dr┼żavah EU razli─Źen, v vseh dr┼żavah ─Źlanicah EU pa se status zaposlenih bolj/manj poslab┼íuje. Se vam urejanje statusa zaposlenih na nadnacionalni ravni ÔÇô v okviru EU; zdi primerno ali menite, da je to stvar nacionalne zakonodaje. Ali zagovarjate poenoten status zaposlenih v vseh EU dr┼żavah? In ─Źe da, na kak┼íen na─Źin bi moral EP zagotoviti izbolj┼íanje statusa zaposlenih v vseh dr┼żavah ─Źlanicah EU?

3.       V Sloveniji so v letu 2016 ┼żenske v povpre─Źju zaslu┼żile 7,8 % manj kot mo┼íki, kar jo uvr┼í─Źa med dr┼żave EU, kjer so razlike med pla─Źami glede na spol najmanj┼íe. Navkljub nenehnemu opozarjanju o tej problematiki, je popolna odprava pla─Źnih razlik med spoloma v praksi po─Źasen in dolgotrajen proces. Kako vi gledate na to problematiko? Ali menite, da bi morala EU biti bolj agresivna in progresivna? Bi re┼íitev bila regulativa, ki bi zagotavljala enako pla─Źilo za enako delo mo┼íkih in ┼żensk v EU?

4.       Kak┼íno je va┼íe stali┼í─Źe do uvedbe notranjih meja znotraj Schengenskega obmo─Źja in kako bi glasovali ob uvajanju notranjih meja?

5.       Kako boste glasovali v primerih  na primer: ukinitve sankcij Rusiji,  o izbolj┼íanju trgovinskih odnosov z ZDA in drugih podobnih mednarodnih vpra┼íanjih? Ali bi  glasovali v skladu s mnenjem stranke, ki ji pripadate,  ali v skladu z lastno vestjo, ali  pa v skladu z interesi R Slovenije? Kako bi glasovali danes na zgoraj omenjeni vpra┼íanji?

6.       Kaj boste v svojem mandatu EP storili za slovenske dr┼żavljanke/dr┼żavljane, ─Źe boste izvoljeni?

7.       Kdo je po va┼íem v Sloveniji odgovoren za o┼íkodovanje Slovenije ob prodaji podjetij in bank, ki so bila ┼że prodana in /ali bodo ┼íe prodana?

8.       Med dr┼żavami ─Źlanicami in v okviru dr┼żav ─Źlanic EU se vse bolj izpostavljajo tri razli─Źne smeri/agende prihodnosti EU – 1.  EU potrebuje ┬╗ve─Ź Evrope┬ź in ve─Źje pristojnosti ┬╗Bruseljske┬ź birokracije┬ź, 2. ┬╗manj Evrope┬ź in ve─Źjo odgovornost dr┼żav ─Źlanic EU ali 3. Demokratizirati delovanja vseh evropskih in┼ítitucij, demokratizirati politi─Źna odlo─Źanja v dr┼żavah ─Źlanicah EU, med dr┼żavami ─Źlanicami EU in na nadnacionalni ravni v EU in imeti enoten program za vse Evropejce, ki temelji na radikalnem, racionalnem in internacionalnem humanizmu.  Kak┼íno je va┼íe stali┼í─Źe? Prosimo za njegovo kratko obrazlo┼żitev.

9. Okoljska problematika in podnebne spremembe so danes ena najbolje pere─Źih dru┼żbenih vpra┼íanj. Ali ┼że imate predlog, kako naj se EU spoprime s temi vpra┼íanji v naslednjem mandatu in kak┼íne ukrepe boste predlagali v primeru izvolitve?  Ali bi sprejeli in podprli predlog, da Evropska Investicijska Banka s podporo ECB oblikuje posebni sklad iz katerega se bi financirale nalo┼żbe v zelene tehnologije?

10. Zaradi vse ve─Źjega nezadovoljstva ljudi z EU in njenimi institucijami nas zanima, kak┼íne ukrepe bi vi predlagali, da se zaupanje ljudi povrne? Kak┼íne ukrepe predlagate, ki bi pove─Źali transparentnost v delovanju institucij EU? Ali menite, da bi zapisniki vseh sre─Źanj v vseh telesih morala biti javno dostopna?

─îIGAVA JE BANKA SLOVENIJE?

Javno pismo guvernerju Banke Slovenije

Spoštovani g. Boštjan Vasle, guverner,
Pred kratkim smo vam poslali pismo z naslovom ┬╗─îigava je Banka Slovenije?┬ź, v katerem smo vas vpra┼íali, ─Źigava je po va┼íem mnenju Banka Slovenije, oziroma kdo z njo razpolaga ÔÇô Slovenija ali Frankfurt. Na to pismo nam niste odgovorili in ker se radi poslu┼żujete odprtih pisem, se tudi mi ponovno obra─Źamo na vas v obliki odprtega pisma z naslednjimi vpra┼íanji:
–    ali je za stabilnost na┼íega ban─Źnega sistema res potrebno, da so sredstva Banke Slovenije v primerjavi z velikostjo ban─Źnega sektorja dvakrat ve─Źja, kot je to povpre─Źju v drugih dr┼żavah evrosistema?
–    ali je za opravljanje prej navedenih nalog Banki Slovenije res potreben tako velik obseg kapitala, ki skupaj z ostalo pasivo obsega 4,3 milijarde in ki je skoraj tako velik, kot kapital vseh poslovnih bank v Sloveniji, oziroma v razmerju ┼ítirikrat ve─Źji, kot je to v drugih dr┼żavah evrosistema?
–    ali je za opravljanje rednih nalog banke res potreben tako velik obseg rezervnih sredstev, ki zna┼ía skupaj z rezervacijami za splo┼ína tveganja konec leta 2017 1.407 milijonov?
–    ali ne bi bilo primerno, da banka upo┼íteva 50. ─Źlen Zakona o Banki Slovenije, ki predvideva, da se prese┼żki prihodkov nad odhodki, ki se nabirajo v rezervah in ki v se┼ítevku presegajo 5% bilan─Źne vsote, namenijo v prora─Źun dr┼żave?
Namre─Ź, pri trenutnem obsegu sredstev banke v vi┼íini 16 milijard po stanju konec februarja letos, bi bil zadosten obseg rezerv 800 mio, vi┼íek iz preteklih let v obsegu 607 mio plus vi┼íek iz lanskega leta, pa bi lahko namenili v prora─Źun dr┼żave.
Iz navedenega izhaja, da je Banka Slovenije za izvajanje nalog v zvezi s stabilnostjo ban─Źnega sistema primerjalno z drugimi centralnimi bankami evrosistema ob─Źutno prevelika, tako po obsegu sredstev, predvsem pa po obsegu kapitala in rezerv. Poleg tega prejema dr┼żava Slovenija le drobi┼ż kot povra─Źilo za uporabo svoje lastnine-kapitala banke. To vse skupaj nam ka┼że, da je ravnanje s premo┼żenjem Banke Slovenije, ki je javno premo┼żenje dr┼żave Slovenije, negospodarno.

Zato vas spra┼íujemo, kaj boste storili, da se tako negospodarno ravnanje z dr┼żavnim premo┼żenjem, za kar ste vi odgovorni, prekine?

V pri─Źakovanju va┼íega odgovora vas lepo pozdravljamo,
Programski svet Sinteze-KCD, 13.4.2019

Tvoje ┼żivljenje

┬╗Ko se bodo ljudje skupinsko zavedali svoje mo─Źi, se bo zgodovina premaknila iz mrli┼íke ve┼żice v evolucijski skokÔÇŽ┬ź, W. Jager.

Pi┼íe Anton Komat, “duhovni aristokrat”:

Dragi bralec, ki te dolo─Źajo EM┼áO, ┼ítevilka osebne izkaznice in potnega lista, ┼ítevilka TR in dav─Źna ┼ítevilka, ZZZS ┼ítevilka, uporabni┼íko ime in geslo, PIN koda in druge kode ter mnoge registracijske ┼ítevilke, evidence, imeniki, zapisi, popisi, izpisi in izbrisi.
Tvoje ┼żivljenje, ki se razteza od krsta do krste, naj bi bil voden projekt, strogo nadzorovan od ┼ítevilnih institucij, ki so ti izdale rojstni list, te o┼ítevil─Źile, ozna─Źile, potrdile, overile, fotografirale in ves ─Źas snemale s skritimi kamerami, ti prislu┼íkovale in odvzele prstni odtis, te spremljale na vsakem koraku, pri vsakem nakupu in prodaji, te davile z davki in grozile z izvr┼íbami, in ki ti bodo na koncu izdale mrli┼íki list, edini papir, za katerega ti ne po treba stati v vrsti pred okencem. Prisilili so te, da za vsak zidek in prizidek, gradnjo ali ru┼íenje, dejavnost ali opustitev dejavnosti, odselitev in priselitev, nakup ali prodajo zemlje, vodovod, vodno zajetje ali vodnjak, priklop ali odklop elektrike, prodajo pridelkov, semen in zdravilnih zeli┼í─Ź, potrebuje┼í dovoljenje, sklep, odlo─Źbo, potrdilo, soglasje ali mnenje pristojnih organov.
Ob tem mora┼í poznati vseh 20.000 zakonov, predpisov, uredb, odlokov, pravilnikov, poslovnikov in statutov. Ve┼í, da te nepoznavanje zakonov ne odre┼íi odgovornosti, zato drago pla─Źuje┼í odvetnike, notarje in ostale grajske pisarje, da ti povedo, kje si ga nevede polomil, in te re┼íujejo pred sankcijami, denarnimi kaznimi in zaporom. Mora┼í obdr┼żati kakr┼ínokoli slu┼żbo, torej slu┼żenje nekomu, da sploh lahko pre┼żivi┼í. Ob tem trepeta┼í, da se ne znajde┼í na cesti in to dobesedno, kajti brez mezde ni mo┼żno odpla─Źevati hipotekarnih kreditov niti pokriti ve─Źnega minusa na kreditnih karticah. Boji┼í se za svoje zdravje, ker ve┼í, da huj┼ía bolezen ali telesna po┼íkodba lahko privedeta do konca kariere in invalidnosti. Ko pridejo otroci, te skrbi njihovo zdravje, mo┼żne stranpoti, ┼íolanje in kasnej┼ía zaposlitev. Skrbi te zdravje star┼íev, ker ve┼í, da njihove oskrbe ne more┼í pla─Źevati, razen, ─Źe proda┼í njuno stanovanje ali doma─Źijo.
Nenehno ti pridigajo, da potrebuje┼í ve─Ź znanja za ve─Źjo konkuren─Źnost, zato vse ljudi, tako sodelavce kot prijatelje in znance, gleda┼í kot tekmece, ki te ogro┼żajo. Ob vseh teh grozotah sodobnega sveta si sam, prekleto sam, s svojimi tesnobami in strahovi. ┼Żivljenje ti postaja no─Źna mora.