Author Archives: admin

To┼żba EU proti Sloveniji

Evropska komisija in Evropska centralna banka napovedujeta to┼żbo proti Sloveniji zaradi pregleda v Banki Slovenije, ki so ga opravili slovenski organi pregona.

Zabele┼żka ugotovitev v zvezi s to┼żbo EU proti Sloveniji

V torek, 29.1.2019 in ─Źetrtek 31.1.2019 smo se predstavniki PS Sinteze sestali s predstavniki Zdru┼żenjem malih delni─Źarjev in predstavniki londonske odvetni┼íke dru┼żbe glede vpra┼íanja, kako ocenjujemo napovedano to┼żbo EK in ECB proti Sloveniji zaradi pregleda BS, ki so ga opravili slovenski organi pregona. Seveda smo obravnavali tudi vpra┼íanje, kaj bi po na┼íem mnenju  morala storiti Slovenija in drugi subjekti, ki jih ta to┼żba direktno ali indirektno zadeva.

   Po temeljiti razpravi so se izoblikovale naslednje ugotovitve:

  1. To┼żba ni samo brezobziren prikaz kapitalske mo─Źi nad institucijami majhnih dr┼żav-─Źlanic EU in poskus njihovega discipliniranja, temve─Ź je tudi preceden─Źni poskus ┼íiritve mo─Źi ECB nad vsemi nacionalnimi institucijami, tudi tistimi v velikih dr┼żavah ─Źlanicah.
  2. Prav iz tega razloga ne smemo povsem zanemariti mo┼żnosti, da ta to┼żba ne bo navdu┼íevala tudi drugih (velikih) ─Źlanic, ki prav tako varujejo svoje ban─Źne sisteme pred prehitro ┬╗internacionalizacijo┬ź v smislu podrejanja centraliziranemu ban─Źnemu nadzoru.
  3. ─îe se ho─Źe Slovenija uspe┼íno soo─Źiti s pritiski ECB, mora oblikovati u─Źinkovit mednarodni pravni kolegij, ki ima izku┼ínje s tovrstnimi procesi, in obenem organizirati javno mnenje kot politi─Źni argument proti nasilju ECB. V nasprotnem primeru so njeni izgledi v tem procesu pi┼íkavi.
  4. ─îe Slovenija izgubi to┼żbo na celi ─Źrti, ne bo prizadet samo njen zunanje-politi─Źni ugled, temve─Ź bo to imelo negativne posledice na polo┼żaj in ugled vseh politi─Źnih institucij (US, DZ, Vlade) tudi v Sloveniji sami.
  5. V primeru izgubljene to┼żbe bo ECB (verjetno) zasegla vse dokumente BS, ki zadevajo procese ┬╗dokapitalizacije bank┬ź in njihove diktirane odprodaje. Z zasego teh dokumentov in njihovo opredelitvijo kot ┬╗zaupno gradivo, last ECB┬ź, bodo ti dokumenti neuporabni tudi za druge procese ÔÇô npr. za to┼żbe slovenskih razla┼í─Źencev in o┼íkodovancev v procesih sanacije slovenskih bank.
  6. Zato je to┼żba EK proti Sloveniji, ki na prvi pogled nima ni─Ź skupnega s prizadevanji razla┼í─Źencev za vrnitev pravic in/ali premo┼żenja, ┼íe kako pomembna tudi zanje. V tem smislu bi se morali tudi razla┼í─Źenci organizirati, se opredeliti kot ┬╗stranka v postopku┬ź v tem procesu in poiskati ustrezne pravne zastopnike.

V Ljubljani, 1. februarja 2019 

e

Sodelovanje civilne dru┼żbe pri spreminjanju volilne zakonodaje

Pismo Programskega sveta SINTEZE predsedniku republike, gospodu Borutu Pahorju

Spoštovani g. Predsednik,

V SINTEZI-KCD z veseljem pozdravljamo in podpiramo, da ste ponovno osebno prevzeli pobudo za noveliranje na┼íe volilne zakonodaje, predvsem tistega dela, ki se nana┼ía na volitve v Dr┼żavni zbor (DZ).

─îedalje ve─Ź strokovnjakov priznava, da sedanji sistem volitev v DZ, ki smo ga pripravili v letu 1992 ÔÇťZA ENKRATNO UPORABOÔÇŁ, ┼że zdavnaj ne ustreza ve─Ź. Takrat je bilo uveljavljeno prepri─Źanje, da bo ┼że sam obstoj ve─Źstrankarskega sistema zagotavljal osnovne postulate politi─Źne demokracije, zato je bila v tem sistemu poudarjena vloga politi─Źnih strank, o organizirani civilni dru┼żbi pa ni bilo govora. Tako je bilo nezadostno uveljavljeno dolo─Źilo Ustave, da mora pri volitvah odlo─Źilna vloga pripadati dr┼żavljanom.

Prve kriti─Źne ocene tega sistema segajo ┼że v leto 1994-98 (Slovenski razvojni svet), nadaljevale pa so se tudi kasneje, povezane s predlogi, kako spremeniti sedanji sistem. Zadnji celovitej┼íi predlog je leta 2014 pripravil ZDUS, ki je v parlamentarno proceduro vlo┼żil predlog povsem novega ÔÇťZakona o volitvah v DZÔÇŁ (Mihel─Źi─Ź-Kristan-Pintarjev predlog), podprt s preko 5.000 podpisi, vendar so politi─Źne stranke razpravo razvodenele. Vse o─Źitneje je postajalo, da so prav politi─Źne stranke z vztrajanjem na svoji monopolni vlogi pri oblikovanju volilnih list in dolo─Źanju kandidatov glavna ovira pri iskanju ustrezne re┼íitve.

Z odlo─Źbo Ustavnega sodi┼í─Źa Republike Slovenije z dne 13. decembra 2018 je bila podana zahteva za spremembo tistih delov volilne zakonodaje, ki so povezani s sistemom volitev v Dr┼żavni zbor.

Iz medijev povzemamo, da ste ponovno – kot ┼że pred nekaj leti – osebno prevzeli pobudo za uresni─Źitev te zahteve. Informirani smo, da ste se glede vsebine odlo─Źbe US pred dnevi ┼że sestali z vodji parlamentarnih strank in poslanskih skupin z namenom, dogovoriti se o nujnih spremembah volilne zakonodaje, da bi ┼że prihodnje volitve potekale v skladu z odlo─Źbo Ustavnega sodi┼í─Źa, saj bi v primeru ne-uresni─Źitve te zahteve ÔÇťpadla sencaÔÇŁ na legitimnost izida takih volitev. ─îeprav je bilo poro─Źanje o poteku in vsebini te razprave skopo, sklepamo, da politi─Źne stranke ┼íe vedno ne ka┼żejo posebnega interesa za noveliranje zakonodaje. 

Po nam dostopnih informacijah nameravate o isti vsebini v kratkem razpravljati tudi s predstavniki neparlamentarnih strank. Ta va┼í namen seveda pozdravljamo, ─Źeprav se bojimo, da posebnega interesa za iskanje re┼íitve spornih vpra┼íanj tudi tu ne bo zaznati.

Problem, da politi─Źne stranke bojkotirajo spremembo volilne zakonodaje, po kateri so izvoljeni njihovi poslanci, zlasti, ─Źe naj bi nova zakonodaja bolj uravnote┼żila razmerje med politi─Źnimi strankami in instituti civilne dru┼żbe, ni tipi─Źno slovenski. Z njim se ob─Źasno sre─Źujejo tudi druge dr┼żave. Da bi ga presegle, obi─Źajno sestavijo ve─Źjo skupino strokovnjakov za ta vpra┼íanja (civilna dru┼żba), ki v imenu vseh dr┼żavljanov pripravi predlog sprememb.

V SINTEZI-KCD, ki ┼że dolgo spremlja napore za spremembo te zakonodaje in v kateri sodelujejo ┼ítevilni strokovnjaki za ta vpra┼íanja, menimo, da je prav ta pot pravilna tudi za nas. Zato predlagamo, da opravite ┼íe ÔÇťtretji krog posvetovanjÔÇŁ, tokrat s predstavniki civilne dru┼żbe, potem pa imenujete posebno strokovno skupino, ki naj pripravi predlog sprememb. Mislimo, da nas edino ta pot lahko dovolj hitro in uspe┼íno pripelje do ustreznih re┼íitev glede volilnih okrajev, prednostnega glasu ter bolj uravnote┼żenih mo┼żnosti za oblikovanje kandidatnih list med politi─Źnimi strankami in subjekti civilne dru┼żbe, vklju─Źno z vpra┼íanji domicila kandidatov.

─îe se boste odlo─Źili za tak ÔÇťtretji krog posvetaÔÇŁ, ki ga predlagamo, bi ┼żeleli sodelovati in tam predstaviti svoje poglede, kako se prebiti skozi gozd razli─Źnih interesov. Lahko pa vam predhodno v kraj┼íem internem pogovoru predstavniki in sodelavci SINTEZE-KCD (strokovnjaki, ki ┼że 20 let in ve─Ź aktivno sodelujejo v teh razpravah in spremljajo re┼íevanje teh problemov v tujini) predstavijo glavne to─Źke na┼íega predloga.

Spo┼ítovani g. Predsednik, upamo, da boste na┼í poziv za vklju─Źitev predstavnikov  civilne dru┼żbe  v nastajanje spremenjene volilne zakonodaje upo┼ítevali kot dobronameren in nam omogo─Źili, da prispevamo na┼íe znanje, izku┼ínje in hotenja tistih, ki sami nimajo interesov po politi─Źni oblasti, si pa ┼żelijo, da bi ta oblast slu┼żila in bila odgovorna ljudem.

S spoštovanjem in pozdravi!

Programski svet Koalicije civilne dru┼żbe SINTEZA-KCD

Zapreti TEŠ bi bil samomor

Bine Korde┼ż je napisal polemi─Źen, a z resnimi argumenti podprt ─Źlanek o ┼íestem energetskem bloku Termoelektrarne ┼áo┼ítanj ÔÇô TE┼á 6. Kljub zavedanju, da ┬╗ne more┼í zgre┼íiti, ─Źe (o tem projektu) napi┼íe┼í kaj negativnega┬ź, nam ob objektivni analizi sporo─Źa, da bi pred─Źasno zaprtje elektrarne povzro─Źilo veliko ekonomsko ┼íkodo in ogrozilo energetsko varnost dr┼żave.

  • ┬╗Veliko ┼ítevilo analiz in preiskav nakazuje, da je bilo pri gradnji TE┼á 6 storjenih precej nepravilnosti in lahko samo upamo, da bodo do┼żivele kak sodni epilog. Ne glede na to, pa je potrebno pri oceni poslovanja in upravi─Źenosti termoelektrarne upo┼ítevati:
  • – da bi bila danes Slovenija brez obratovanja Termoelektrarne ┼áo┼ítanj tako energetsko ogro┼żena, da si zaustavitve preprosto ne moremo dovoliti ÔÇô brez tega vira bi nam primanjkovalo tudi ve─Ź kot polovico potrebne elektri─Źne energije,
  • – ob tem pa TE┼á 6 kljub sicer┼ínji izgubi ustvarja ogromno dodano vrednost (150 milijonov letno) in s tega vidika je delovanje narodnogospodarsko precej bolj upravi─Źeno kot kako pred─Źasno zapiranje,
  • – glede na visok investicijski znesek bo sicer trajalo dlje, da se vlo┼żek povrne, a celotna nalo┼żba bo za dr┼żavo na dolgi rok pozitivna in davkopla─Źevalcev ne bo obremenila ÔÇô razen, ─Źe bi se odlo─Źili za zaprtje.┬ź

Na Korde┼żev zapis je prispelo kar nekaj izjemno relevantnih, a ne odklonilnih, komentarjev.

Beri dalje…

Drugi karavanški predor

Odprto pismo Ministrici za infrastrukturo in prostor, gospe Alenki Bratu┼íek ÔÇô 15.12.2018

Spo┼ítovana gospa Alenka Bratu┼íek, V SINTEZI-KCD z zaskrbljenostjo in ogor─Źenjem ugotavljamo, da tudi projekt ┬╗drugi karavan┼íki predor┬ź (2KP) polagoma, toda zanesljivo in vse o─Źitneje tone v situacijo, v kateri interesi privatnega kapitala prevladujejo nad interesi dru┼żbe in dr┼żavljanov. O─Źitno je, da neustrezna zakonodaja, zlasti Zakon o javnem naro─Źanju (ZJN 3) na eni in mla─Źnost dr┼żavne politike na drugi strani omogo─Źata zasebnim podjetjem, da z neprestanim prito┼żevanjem na sprejete sklepe, javne razpise ali izbor izvajalcev blokirata izvajanje takih projektov. V tem primeru 2KP, enako pa se bo, po vsej verjetnosti, dogajalo z desetkrat ve─Źjim projektom, 2TDK, ki se ┼że pripravlja. Nadaljuj–>.

Prijava verjetnega korupcijskega dogajanja – 14.1.2019

Predmet prijave: Odlo─Źba Dr┼żavne revizijske komisije (DKOM) glede DARSovega izbora izvajalca projekta ┬╗Izgradnja vzhodne cevi AC predora Karavanke┬ź z dne 29.11.2018. Spo┼ítovani Boris ┼átefanec, predsednik KPK.┬áV SINTEZI-KCD smo se na podlagi temeljite analize dogajanja v zvezi z izborom izvajalca za ta projekt odlo─Źili, da vas opozorimo, da po na┼íem mnenju stvari potekajo nekorektno oz. celo nezakonito. Prepri─Źani smo, da podatki in dokazi, ki jih navajamo, zahtevajo, da dogajanje temeljito analizira tudi KPK in po potrebi spro┼żi ustrezne ukrepe za zavarovanje pravnega sistema, gospodarskega interesa in mednarodnega ugleda Slovenije. Nadaljuj–>.

Upravljanje dr┼żave ÔÇô obeti so to pot bolj┼íi

─îe se uresni─Źi spodaj jedrnato opisano upanje, bi to lahko pomenilo pozitivno prelomnico za na┼ía prizadevanja na vseh podro─Źjih.

Ve─Źina tistih, ki se pri nas poklicno ukvarjajo s politiko in torej vsaj posredno sodelujejo pri upravljanju dr┼żave, slej ko prej vedo, da svojega dela ne opravljajo dobro. ─îe bi se z novome┼íko Krko podobno ravnalo kot z dr┼żavo, bi to podjetje ┼że zdavnaj propadlo; da se to ne zgodi, poskrbijo njeni nadzorni organi, po potrebi tudi tako, da zamenjajo upravo podjetja. Podobne pristojnosti in odgovornosti, kot jih ima v Krki njena uprava, ima pri upravljanju dr┼żave vlada. Ko ta slabo dela, se ji vsaj do naslednjih volitev obi─Źajno ni─Ź slabega ne zgodi, saj dr┼żava nima organa, ki bi lahko vlado resno nadziral. To naj bi sicer bila primarna naloga parlamenta, a je ta praviloma ne zmore. Njegovi poslanci so namre─Ź razdeljeni v dve skupini, ena, ki je v ve─Źini, vlado nekriti─Źno podpira, druga, to je opozicija, pa nima mo─Źi, da bi vlado zaradi njene neu─Źinkovitosti odstavila. Vlada torej┬á deluje brez pravega nadzora in ┼że zgolj to je zadosten pogoj, da se dr┼żavo slabo upravlja. To ne velja zgolj za Slovenijo, saj ima podobne probleme veliko dr┼żav, ┼íe predvsem tiste, ki uporabljajo model tako imenovane koalicijske vlade. Tudi EU boleha zaradi istega razloga in le upamo lahko, da je to ne bo celo pogubilo. Gre skratka za dokaj splo┼íen pojav, ki opozarja na to, da se je dosedanje sistemsko izvajanje parlamentarne demokracije tudi pod vplivom neoliberalizma mo─Źno izrodilo in so zato tu potrebne nove re┼íitve.

Vpra┼íati se je vredno, zakaj dr┼żave modela oblikovanja vlade, ki je o─Źitno slab, ne spremenijo. Kar uporaben je ta odgovor. Dr┼żave ta model opredelijo z ustavo. O tem, kaj se v njej zapi┼íe, pa prednostno odlo─Źajo ÔÇô vsaj po vsebini ─Źe ┼że ne formalno. –  vodilni politiki in tem ureditev, ki omogo─Źa vladati brez odgovornosti in nadzora, ┼íe kako ustreza. Kot primer,  kako se politiki ne glede na njihovo barvo oklepajo sistemskih re┼íitev, ki jim ustrezajo, lahko navedemo na┼í volilni zakon. Ta je pomanjkljiv, saj med drugim mo─Źno omejuje vpliv volivcev na to, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Pa vendarle politika ┼że vrsto let zavra─Źa (bolje re─Źeno ignorira) predloge, da se ga popravi, ─Źeprav bi v tem primeru izgubila le manj┼íi del sedanjih pristojnosti. Kako bi ┼íele sprejela predlog, da se menja veljavni model oblikovanja vlade, recimo po zgledu ┼ávice, si lahko le mislimo.

Na┼ía ureditev upravljanja dr┼żave torej ni dobra, spremeniti je za zdaj skoraj  ni mo┼żno in tako dr┼żavljanom preostaja zgolj upanje, da se bo na vrh politi─Źne oblasti prej ali slej vendarle povzpel ─Źlovek, ki vsaj ho─Źe dobro vladati, ─Źe ┼że sam tega ┼íe ne zna. Pred dobrimi ┼ítirimi leti smo menili, da utegne to biti Miro Cerar in smo ga zato volivci  na takratnih volitvah bogato podprli. A ┼żal nas je razo─Źaral. Verjetno  je bil neuspe┼íen predvsem zato, ker si ni izbral svetovalcev, ki bi mu bili sposobni in pripravljeni dobro svetovati, sam pa naj bi njihove nasvete tudi upo┼íteval. Naj navedem konkreten primer, kako je to s svetovalci pri Cerarju delovalo. Ve se, da je upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja pri nas mo─Źno leglo korupcije in negospodarnega ravnanja, monopolno pa ga obvladuje vsakokratna vladajo─Źa politika. ─îe kaj, bi torej ta pere─Ź problem lahko brez ve─Źjih te┼żav uredili in tega se je  pred dvema letoma lotila stranka Socialnih demokratov ob aktivni podpori civilne dru┼żbe. Konkretno tako, da je v parlamentarni sprejem vlo┼żila predlog sprememb Zakona o upravljanju dr┼żavnega premo┼żenja, po katerem naj bi to upravljanje uredili podobno, kot v Nem─Źiji zelo uspe┼íno upravljajo velike poslovne sisteme. ─îe bi Cerar predlog podprl, bi bil to pomemben dose┼żek njegove vlade, a namesto tega ga je ┼íe isti dan posredno kategori─Źno zavrnil. O─Źitno so mu tako svetovali njegovi zaupniki, ki se jim je to ravnanje nedvomno primerno popla─Źalo.

Sedaj imamo v Sloveniji ┼że nekaj mesecev novega predsednika vlade, Marjana ┼áarca. ┼Że to, da mu je vlado uspelo sestaviti spri─Źo tega, da ni bil zmagovalec volitev, je bilo prijetno presene─Źenje. Tudi to, kar je pokazal v prvih 100 dneh vladanja, ni bilo slabo in mu je zato zaupanje javnosti lepo porastlo. Druga─Źe povedano, kar nekaj razlogov je za optimizem, da smo morda vendarle dobili prvega ─Źloveka politike, ki bo znal preusmeriti klavrn razvoj dr┼żave, ki smo mu bili pri─Źa zadnjih petnajst let. Osebno mi vzbuja ┼áarec zaupanje predvsem zaradi dveh razlogov.  Najprej zato, ker me je s svojim dosedanjim ravnanjem prepri─Źal, da dejansko ┼żeli delovati v korist ve─Źine dr┼żavljanov in torej ne postavlja v ospredje zadovoljevanja lastnih egoizmov, kar je sicer tako pogosta zna─Źilnost politikov. In drugi─Ź zato, ker si je o─Źitno svest tega, da pri  vodenju velikega sistema ne more┼í biti uspe┼íen, ─Źe ravna┼í kot avtokrat, pa─Ź pa se je treba mo─Źno opirati na ┼íir┼íi krog primerno usposobljenih in po┼ítenih sodelavcev. Skratka, upajmo, da se dr┼żavi pod sedanjo vlado obetajo lep┼íi dnevi!

Andrej Cetinski, Sinteza, 9.1.2019

Lekcije izgubljenega desetletja

.

Prof. dr. Dušan Mramor: Analiza ekonomske politike Slovenije 2000-2018

Dr. Ali ┼Żerdin v ─Źlanku Prosvetljeni management – Pol koraka nazaj za dva koraka naprej na primerih dr┼żav z najbolj razvitim tr┼żnim gospodarstvom prika┼że, kako odlo─Źujo─Źa je ustrezna opredelitev poslanstva managerjev in sledenje managerjev temu poslanstvu. Najve─Źje premike v gospodarskem in dru┼żbenem razvoju v smeri dru┼żbe blaginje smo dosegli, ko je osrednji del managementa razumel dru┼żbene razmere in aktivno odigral vlogo ┼íiroko razgledanega vizionarja, mnenjskega voditelja in kompetentnega sogovornika politiki. Skratka, osrednji del managementa je v dru┼żbi aktivno nastopal kot ┬╗prosvetljeni management┬ź.

V nadaljevanju prof. Dušan Mramor analizira ekonomske politike Slovenije v obdobju 2000-2018:

Lekcije izgubljenega desetletja

Pregled ekonomske politike v obdobju šestih slovenskih vlad

.

Prosvetljeni management

.

Pol koraka nazaj za dva koraka naprej

Omikanost civilizacijo vzpostavlja, primitivizem jo ubija. V ─Źasu splo┼ínega primitivizma, ki se v svetovnem merilu pove─Źuje, bo omikanost nacije njena komparativna prednost.

─îe je gospodarska dru┼żba pravna oseba, ustanovljena z namenom ustvarjanja dobi─Źka, uprava pa ima dol┼żnost, da vodi posle dru┼żbe, se zdi, da so zadeve v gospodarstvu bolj ali manj jasne. Podjetja so na svetu zaradi ustvarjanja dobi─Źka, managerji pa so na svetu zato, da to poslanstvo podjetja, torej ustvarjanje dobi─Źka, uresni─Źujejo v vsakdanjem ┼żivljenju. Manager lahko to poslanstvo uresni─Źuje z bolj┼ío organizacijo, bolj prodornimi prijemi pri prodaji, ni┼żanjem stro┼íkov, ni┼żanjem pla─ŹÔÇŽ, a na voljo ima tudi druga─Źne ukrepe.

Gambit je ┼íahovska otvoritev, pri kateri igralec ┼żrtvuje figuro, pri tem pa pridobi pozicijsko prednost. Angle┼íka definicija ne govori o ┼żrtvovanju figure, pa─Ź pa ┼żrtvovanju materiala. S tem ko igralec ┼żrtvuje material, dobi pozicijsko prednost. Razmislimo za trenutek ÔÇô ali v gospodarstvu ┼żrtvovanje materiala, recimo materialnega polo┼żaja lastnikov gospodarskih dru┼żb, lahko prinese pozicijsko prednost?

Dr. Ali ┼Żerdin v publikaciji Zdru┼żenja Manager

Dokapitalizacija komunizma

Pod gornjim naslovom je dr.T.Hribar objavil dalj┼íi prispevek, v katerem razgalja nedemokrati─Źnost in tudi sicer┼ínjo nesprejemljivost socializma, kakr┼ínega je biv┼ía Sovjetska┬á zveza razvila po oktobrski revoluciji in smo ga po drugi svetovni vojni nekaj let pridno posnemali tudi v Jugoslaviji. Zaklju─Źil ga je z naslednjo mislijo, citiram: ┬╗Dandana┼ínje┬á obnavljanje zahteve po komunisti─Źni revoluciji je zato povsem neodgovorno. Zlo─Źinsko.┬ź. ─îlanek ni ostal brez odzivov. Tri tehtne je sobotno Delo objavilo 29.12.2018. Dva od njih┬á – avtorja sta F.Halas in A.Pelko – ┬ásta dokaj kriti─Źno dojela Hribarjevo pisanje, tretjega pa je pripravil mmag. M.Cerar in njega je Hribar navdu┼íil, saj mu med drugim ponuja┬á potrditev lastnega spoznanja o tem, kako nevarna je na┼ía stranka Levica, ki bi jo bilo potrebno po njegovem kar prepovedati. Ti odzivi ka┼żejo, da Hribarjevo pisanje razdvaja, kar seveda ni dobro; o tem, kaj naj bi bilo temu ┬ávzrok, nekaj ve─Ź v naslednjih vrsticah.

Po oktobrski revoluciji, to je po letu 2017, je biv┼ía Sovjetska zveza po usmeritvah K. Marxa razvila nov dru┼żbeni sistem, poznan z imenom socializem. Tega je po drugi svetovni vojni uvajala tudi Jugoslavija, vendar je po sporu s SZ ubrala lastno pot razvoja socializma. Nekaj let je bil ta razvoj precej nejasen, v ┼íestdesetih letih prej┼ínjega stoletja pa se je do te mere izoblikoval, da ni bilo ve─Ź dvoma, da gre dejansko za nov tip socializma. Tako ni dvomov glede tega, da smo poleg ┬╗sovjetskega┬ź v prej┼ínjem stoletju poznali tudi ┬╗samoupravni┬ź socializem. Bistvena razlika med njima je bila, da je sovjetski socializem dosledno zavra─Źal tr┼żno gospodarstvo, samoupravni pa ga je sprejel kot klju─Źno sistemsko re┼íitev za urejanje ekonomskih razmerij v dr┼żavi, pri ─Źemer je upravljavske pravice, ki gredo v tr┼żnem gospodarstvu lastnikom podjetij, prenesel na njihove zaposlene. Zaradi uvedbe trga se je samoupravni socializem vse bolj razlikoval od sovjetskega, ┼íe predvsem v naslednjem:

– Samoupravni socializem je bil ekonomsko veliko u─Źinkovitej┼íi, kar je pospe┼íevalo splo┼íen razvoj dr┼żave in omogo─Źalo tudi vse ve─Źje blagostanje prebivalstva. Njegovo u─Źinkovitost je sicer bila nekoliko prizadeta, predvsem zaradi ne dovolj u─Źinkovitega upravljanja dr┼żave ter omejenega delovanja trga kapitala, vendar se je tudi te nedore─Źenosti postopoma popravljalo.

Jugoslavija je sicer ohranila enostrankarski sistem, a je avtoritarnost te vladavine postopoma slabila, stvarne demokracije pa je bilo vse ve─Ź. Demokrati─Źnost sistema se je med drugim odrazila v tem, da smo Jugoslovani lahko brez omejitev masovno potovali v tujino, medtem ko je bilo to na primer v sosedni Mad┼żarski s sovjetskim socializmom nepredstavljivo.

Gornje ocene samoupravnega socializma o─Źitno niso slabe. Zaradi njihove verodostojnosti je prav, da navedenem nekaj podatkov o tem, kako sem ta sistem sam do┼żivljal. Najprej naj re─Źem, da sem vedno zavra─Źal avtoritarno vladavino in sem zaradi tega v ┼ítudentskih letih imel z oblastjo kar nekaj te┼żav. Tudi ponudbe, da se v─Źlanim v takrat edino politi─Źno stranko, sem dosledno zavra─Źal. Ne glede na to svojo usmerjenost mi politika po letu 1963 ni delala te┼żav, ko sem deloval kot ─Źlan vodstva v nekaj ve─Źjih slovenskih podjetjih. Naj ne bo odve─Ź, ─Źe iz tistih ─Źasov navedenem izku┼ínjo, ki veliko pove o naravi samoupravnega socializma. V enem od podjetij, kjer sem delal, smo v ┼íestdesetih letih uvedli posebno obliko delavskega delni─Źarstva, v drugem ÔÇô ┼ílo je za ve─Źji poslovni sistem – pa smo nekaj let kasneje povezanost in soodvisnost podjetij podprli z obse┼żnimi kapitalskimi povezami. To so bili prijemi, tipi─Źni za kapitalizem in znanci so mi organizirali razgovor s Kardeljem, prvim ideologom samoupravnega socializma, ki bi naj presodil o njihovi primernosti. Kardelj jih je v ve─Źurnem razgovoru ugodno ocenil in nas opogumil, da s takimi re┼íitvami tudi v naprej bogatimo samoupravni socializem.

Naj se sedaj vrnem k T.Hribarju. Temu, kako v svojem ─Źlanku opisuje razvoj v Sovjetski zvezi po oktobrski revoluciji, ne oporekam. ┼Żal pa je zadevo predstavil tako, da naj bi vse na┼íteto veljalo tudi za samoupravni socializem in torej bralcu ni ponudil jasne razmejitve med enim in drugim sistemom. To pa je napaka, ki se lepo odra┼ża v ┼że objavljenih odzivih na njegov ─Źlanek, ki jih zgoraj omenjam. Napaka ┼żal ne bo ostala brez posledic. Kak┼íne naj bi te bile, ┼że nakazuje v svojem odzivu mmag. M.Cerar. Verniki neoliberalizma in desno usmerjeni politiki namre─Ź v pisanju T.Hribarja lahko prepoznajo mo─Źnega ideolo┼íkega podpornika, ki jim je ┼íe kako dobrodo┼íel v ─Źasu, ko se neoliberalni kapitalizem vse bolj potrjuje kot nevzdr┼żna ureditev. ┼áe predvsem pa se s tem le ┼íe poglablja razdvojenost nas Slovencev, kar vse bolj postaja prava nacionalna nesre─Źa.

Andrej Cetinski, 30.12.2018

UVOD V POLITI─îNO EKONOMIJO DRU┼ŻBENO ODGOVORNE DRU┼ŻBE

avtorji: Matja┼ż Mulej, Viljem Merhar, Viktor ┼Żakelj, uredniki in avtorji, Mira Zore, Anita Hrast, Tadej Slapnik, Ludvik Toplak, Katja Ra┼íi─Ź in Borut Ambro┼żi─Ź

Ob globalni dru┼żbeno ekonomski krizi, ki je izbruhnila l. 2008, je ─Źlove┼ítvo po svojih najvi┼íjih  organih objavilo, da je nujno aktivirati  dru┼żbeno odgovornost kot pot iz krize. V svetovalni standard ISO 26.000 je v sedmih vsebinah povzelo vse ┼żivljenjske prakse in bistvo izrazilo s tremi postavkami:

  • Odgovornost vsakogar za vplive na ljudi in naravo,
  • Soodvisnost,
  • Celovit pristop.

Podpira jih sedem na─Źel, ki so potrebne lastnosti ljudi in organizacij.

Kaj pa celotna dru┼żba? Kaj pa (temeljna) ekonomska teorija? Vedno namre─Ź gre za odnose med ljudmi in dru┼żbenimi subjekti (predvsem ali vsaj vklju─Źno z gospodarskimi). Dru┼żbena odgovornost (pa─Ź) vedno in povsod prepre─Źuje veliko te┼żav in stro┼íkov.

Najve─Ź literature o dru┼żbeni odgovornosti se ukvarja z organizacijami, ne z dru┼żbo. Politi─Źno ekonomijo pa izriva ekonomika, ─Źetudi sta obe potrebni. Pregled doma─Źe in svetovne literature in spoznanja o dani praksi so pokazala, da niti Slovenija niti ostali svet ┼íe nimata politi─Źne ekonomije dru┼żbeno odgovorne dru┼żbe. Prvi korak v tej smeri je ta knjiga. Ima teoreti─Źni in aplikativni del.

V teoreti─Źnem delu ÔÇô po opredelitvi razlogov za knjigo (Mulej, Merhar, ┼Żakelj) ÔÇô najprej edini slovenski zaslu┼żni profesor politi─Źne ekonomije Viljem Merhar povzame osnove politi─Źne ekonomije in njenega razvoja kot alternative neoliberalni praksi, ki danes uni─Źuje ─Źlove┼ítvo. Matja┼ż Mulej dodaja pregled kategorij politi─Źne ekonomije, ustreznih tudi za dru┼żbeno odgovorno dru┼żbo. Viktor ┼Żakelj potem dokazuje, da bosta gospodarjenje v njej povezovala trg in indikativno dru┼żbenoekonomsko planiranje, pri ─Źemer bodo izbrane dru┼żbenoekonomske organizacije imele  pomembno vlogo. Nato Mira Zore konkretizira dru┼żbeno odgovornost podjetij, da je vidna razlika med njo in dru┼żbeno odgovorno dru┼żbo. Ker se mora vse to ┼íele uveljaviti, v zadnjem, petem, poglavju Matja┼ż Mulej obravnava dru┼żbeno odgovornost kot ne tehnolo┼íki invencijsko-inovacijsko-difuzijski proces.

Monografija se nadaljuje s petimi prilogami o uveljavljanju dru┼żbeno odgovorne dru┼żbe v praksi. Najprej Anita Hrast opi┼íe, kako se Evropska unija usmerja glede dru┼żbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki je tako bistvena sestavina dru┼żbene odgovornosti, da se pogosto izpostavlja samostojno. EU med drugim priporo─Źa, da vsaka njena ─Źlanica sprejme strategijo za uveljavljanje dru┼żbene odgovornosti. Slovenija v tem pogledu zamuja. Zato Tadej Slapnik, Anita Hrast in Matja┼ż Mulej predstavijo osnutek take strategije, katerega je 12. mednarodno posvetovanje In┼ítituta za razvoj dru┼żbene odgovornosti jeseni 2017 predlo┼żila Vladi Republike Slovenije. Da bi se dru┼żbeno odgovorna dru┼żba lahko uveljavila kot dru┼żbeno-ekonomska ureditev, morajo gospodarski u─Źinki biti merljivi, a omejevanje na bruto doma─Źi proizvod (BDP) tako merjenje ote┼żuje,kar  v svojem prispevku dokazuje Katja Ra┼íi─Ź in predlaga tudi dopolnitve. Borut Ambro┼żi─Ź in Matja┼ż Mulej dodata nekaj druga─Źnih zamislih in praksah, ki presegajo merila BDP. V Prilogi ┼ít. 4 Ludvik Toplak s konkretnim primerom (protislovij privatizacije v Sloveniji) in z zakonodajnim predlogom dokazuje, da lahko ljudje s slabim strokovnim znanjem, v tem primeru pravnim, in politi─Źno mo─Źjo onemogo─Źijo dru┼żbeno odgovorno dru┼żbo. Priloga ┼ít. 5 Viljema Merharja pa poka┼że, kako lahko javni mediji podprejo ali ovirajo razvoj dru┼żbeno odgovorne dru┼żbe, ko kak┼íne premisleke ali objavijo ali ne objavijo.

V kratki 6. prilogi Matja┼ż Mulej dokazuje, da se demokracija v dru┼żbeno odgovorni dru┼żbi ne sme omejiti le na obstoj ve─Ź strank in volitve, ampak mora uveljavljati vse ┼że omenjene (tri) osnovne kategorije dru┼żbene odgovornosti in to podpreti z uveljavljanjem (sedmih) na─Źel iz ISO 26.000(ki so: uradna odgovornost (ali pristojnost), preglednost, eti─Źnost, spo┼ítovanje do interesov dele┼żnikov, do vladavine prava, do mednarodnih norm in do ─Źlovekovih pravic).

Na koncu Viljem Merhar ugotavlja, da sta Nobelovo nagrado za ekonomijo za leto 2018 dobila ekonomista, ki se vrhunsko znanstveno ukvarjata z dvema vidikoma dru┼żbene odgovornosti ÔÇô podnebnimi spremembami in tehnolo┼íkim razvojem.

Knjiga je zelo aktualna, ker┬á predlaga re┼íitve za zelo ┼żgo─Źe dru┼żbenoekonomske probleme na┼íega ─Źasa.

Slu─Źajno ali ne, knjiga je iz┼íla ob mednarodnem dnevu OZN ─Źlovekovih pravic 10. decembra. Dru┼żbena odgovornost je z njimi tesno povezana, zlasti dru┼żbena odgovornost dru┼żbe, in to (tudi) iz ekonomskih razlogov, saj spada odgovornost med temeljne ekonomske odnose, tudi dru┼żbeno-ekonomske.

Upravljanje dr┼żave

Dr. Franci Dem┼íar, uspe┼íen znanstveni raziskovalec in insider v javnih slu┼żbah – v zadnjih tridesetih letih je zasedal razli─Źne pomembne funkcije, od znanstvenika na IJ┼á in ┼íefa raziskovalne agencije, do ministra in veleposlanika – je avtor knjige Transparentnost in skupaj z Renato Zatler soavtor knjige Javna hi┼ía Slovenija (JHS). V knjigah, ki sta pisani ┬╗kot katekizem za spremembe v javnem sektorju┬ź, ┬ánajdemo prepri─Źljive razlage o tem, kaj je narobe z na┼ío dr┼żavo, da smo z njo vse manj zadovoljni, pa tudi o tem, kaj naj bi spremenili, da nam bo ┼ílo v prihodnje bolje in se bodo drugi lahko zopet zgledovali po nas.

avtorjevi knjigi

Osrednje izhodi┼í─Źe knjige JHS je, da Slovenci svojo dr┼żavo izjemno slabo upravljamo. V njej najdemo tudi naslednjo misel: ┬╗Vlade ne delajo za skupno dobro, pa─Ź pa pogosto celo o strate┼íkih vpra┼íanjih dr┼żave odlo─Źajo z vidika delitve plena.┬ź In malo naprej: ┬╗Klju─Źna sta dva problema ÔÇô nesposobnost vladanja in uveljavljanje lastnih interesov.┬ź Politi─Źno kadrovanje avtorja vidita kot temelj neustreznega tranzicijskega poslovanja vsakokratnih vlad, saj te, kljub druga─Źnim poprej┼ínjim zagotovilom in nenehnem zanikanju, vsaki─Ź znova zamenjujejo pomembne kadre tako pri javnih institucijah, kot na ─Źelu podjetij v lasti dr┼żave. S tem pa zmeraj znova tudi zavrejo kakovostno delovanje teh institucij in tako Slovenijo potiskajo iz toka uspe┼ínih dr┼żav. Ko se k temu dodajo ┼íe netransparentni javni razpisi vseh vrst, zamegljenost javnega naro─Źanja, ki je pogosto v coni sive ekonomije, nestimulativno pla─Źevanje v javnem sektorju, sporne oblike nagrajevanj, kot so dodatki za stalno pripravljenost, dobimo javno godljo, ki se nikoli ne skuha do konca.

Knjiga o transparentnosti ka┼że na osebno zavzetost javnega uslu┼żbenca na pomembni funkciji za bolj jasno delovanje in upravljanje javnega denarja. Avtor od primera do primera dokazuje, da lahko javno upravo z mehanizmi transparentnosti temeljito izbolj┼íamo. Kot klju─Źne vidi tri nivoje transparentnega poslovanja, najprej finan─Źno, nadalje jasno sledenja u─Źinkov razdeljenega denarja, kot zadnje pa nemoteno javno dostopanje do vseh potrebnih podatkov.

Moderni ─Źlovek se je zna┼íel v vakuumu vrednot: ─Źe svoja dejanja skrijemo in jih nih─Źe ne vidi, je dovoljeno vse. Rezultat je dru┼żba, v kateri se prizanesljivo nasmihamo tistim, ki verjamejo v pravi─Źnost in po┼ítenost. Na sre─Źo novi mediji odpirajo mo┼żnosti za u─Źinkovito transparentnost (preglednost) odlo─Źitev in postopkov, kar edino lahko krepi zaupanje v eti─Źnost dru┼żbe in v pravi─Źnost.

V Sintezi pripravljamo ve─Źji projekt o upravljanju dr┼żave.