Author Archives: admin

Upravljanje dr┼żave

Dr. Franci Dem┼íar, uspe┼íen znanstveni raziskovalec in insider v javnih slu┼żbah – v zadnjih tridesetih letih je zasedal razli─Źne pomembne funkcije, od znanstvenika na IJ┼á in ┼íefa raziskovalne agencije, do ministra in veleposlanika – je avtor knjige Transparentnost in skupaj z Renato Zatler soavtor knjige Javna hi┼ía Slovenija (JHS). V knjigah, ki sta pisani ┬╗kot katekizem za spremembe v javnem sektorju┬ź, ┬ánajdemo prepri─Źljive razlage o tem, kaj je narobe z na┼ío dr┼żavo, da smo z njo vse manj zadovoljni, pa tudi o tem, kaj naj bi spremenili, da nam bo ┼ílo v prihodnje bolje in se bodo drugi lahko zopet zgledovali po nas.

avtorjevi knjigi

Osrednje izhodi┼í─Źe knjige JHS je, da Slovenci svojo dr┼żavo izjemno slabo upravljamo. V njej najdemo tudi naslednjo misel: ┬╗Vlade ne delajo za skupno dobro, pa─Ź pa pogosto celo o strate┼íkih vpra┼íanjih dr┼żave odlo─Źajo z vidika delitve plena.┬ź In malo naprej: ┬╗Klju─Źna sta dva problema ÔÇô nesposobnost vladanja in uveljavljanje lastnih interesov.┬ź Politi─Źno kadrovanje avtorja vidita kot temelj neustreznega tranzicijskega poslovanja vsakokratnih vlad, saj te, kljub druga─Źnim poprej┼ínjim zagotovilom in nenehnem zanikanju, vsaki─Ź znova zamenjujejo pomembne kadre tako pri javnih institucijah, kot na ─Źelu podjetij v lasti dr┼żave. S tem pa zmeraj znova tudi zavrejo kakovostno delovanje teh institucij in tako Slovenijo potiskajo iz toka uspe┼ínih dr┼żav. Ko se k temu dodajo ┼íe netransparentni javni razpisi vseh vrst, zamegljenost javnega naro─Źanja, ki je pogosto v coni sive ekonomije, nestimulativno pla─Źevanje v javnem sektorju, sporne oblike nagrajevanj, kot so dodatki za stalno pripravljenost, dobimo javno godljo, ki se nikoli ne skuha do konca.

Knjiga o transparentnosti ka┼że na osebno zavzetost javnega uslu┼żbenca na pomembni funkciji za bolj jasno delovanje in upravljanje javnega denarja. Avtor od primera do primera dokazuje, da lahko javno upravo z mehanizmi transparentnosti temeljito izbolj┼íamo. Kot klju─Źne vidi tri nivoje transparentnega poslovanja, najprej finan─Źno, nadalje jasno sledenja u─Źinkov razdeljenega denarja, kot zadnje pa nemoteno javno dostopanje do vseh potrebnih podatkov.

Moderni ─Źlovek se je zna┼íel v vakuumu vrednot: ─Źe svoja dejanja skrijemo in jih nih─Źe ne vidi, je dovoljeno vse. Rezultat je dru┼żba, v kateri se prizanesljivo nasmihamo tistim, ki verjamejo v pravi─Źnost in po┼ítenost. Na sre─Źo novi mediji odpirajo mo┼żnosti za u─Źinkovito transparentnost (preglednost) odlo─Źitev in postopkov, kar edino lahko krepi zaupanje v eti─Źnost dru┼żbe in v pravi─Źnost.

V Sintezi pripravljamo ve─Źji projekt o upravljanju dr┼żave.

Demokracija brez ljudstva

Ddr. Rudi Rizman, profesor sociologije in politi─Źnih ved na univerzi v Ljubljani in Bologni, je napisal ─Źlanek o Neoliberalizmu in potrebnih politi─Źnih spremembah. Izhaja iz dobro znanih dejstev:

  1. ┼áe leta 2000 so socialni demokrati (ali socialisti) sestavljali vlade v desetih od petnajst vlad v tedanji Evropski uniji, medtem ko vodijo danes, ko se je ┼ítevilo ─Źlanic EU pove─Źalo na 28, vlado le ┼íe v dveh dr┼żavah, v sedmih pa so koalicijski partnerji.
  2. Blair je za velike honorarje svetoval avtokratom na Bli┼żnjem vzhodu in v dr┼żavah nekdanje Sovjetske zveze, Schr├Âder se je prakti─Źno zaposlil pri avtokratu ÔÇô Putinu, medtem ko je Clinton prejemal bajne honorarje za svoja predavanja in svetovanja na Wall Streetu.
  3. Deset let po finan─Źni krizi se neenakosti med ljudmi ┼íe naprej mo─Źno pove─Źujejo. Po leto┼ínjih podatkih ┼ívicarskih bank se je ┼ítevilo superbogata┼íev (ultra-high-net wealth individuals ÔÇô UHNWI), ki razpolagajo z najmanj petdesetimi milijoni dolarjev, v Veliki Britaniji povzpelo na 4670, kar je za 8,5 odstotka ve─Ź kot v zadnjem letu.
  4. Klasi─Źni delavski razred iz ─Źasov Henryja Forda ┼że nekaj ─Źasa ne obstaja ve─Ź, s tem pa je oslabila tudi mo─Ź delavskih sindikatov. Za te sociolo┼íke spremembe tradicionalna levica ni izna┼íla prepri─Źljive politi─Źne naracije, posledi─Źno pa je tudi izgubila volivce.
“V zadnjem ─Źasu se v Evropi ponovno dogajajo tektonske politi─Źne spremembe, ki napovedujejo, da bodo ┼íe bolj prelomne in usodne kot tiste pred slabimi tremi desetletji ÔÇô 1989. Prihajajo nove generacije, ki bodo ┼íele iz zgodovinskih u─Źbenikov zvedele, da je Evropa po drugi svetovni vojni temeljila na dveh stebrih demokracije ÔÇô na socialdemokratskem in konservativnem (ljudskem). Ta ─Źas sta oba nekdanja politi─Źna mainstreama v pospe┼íenem prostem padu, ki mu ni videti konca… A razsvetljensko domi┼íljene alternative in ideje obstajajo in ─Źakajo, da jih bo (ne)kdo vzel resno.” ─Źlanek

NLB – POZIV RS in OVADBA zoper vodstvo SDH

─îlani Programskega sveta Koalicije civilne dru┼żbe SINTEZA-KCD Jo┼że Mencinger, Emil Milan Pintar in Bogdan Bi┼í─Źak so predstavili odziv Sinteze na prodajno ceno NLB:

POZIV Ra─Źunskemu sodi┼í─Źu, da uvede revizijo postopka prodaje in prodajne cene;
OVADBA zoper vodstvo SDH zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v slu┼żbi, ki so ga storili z dolo─Źitvijo prodajne cene delnic, ki je privedla do hudega o┼íkodovanja dr┼żavnega premo┼żenja.

video: Sinteza zaradi nevestnega dela pri prodaji NLB ovadila vodilne v SDH

cof

Še nekaj objav:

Dnevnik: https://www.dnevnik.si/1042847639/Posel/sinteza-zaradi-nevestnega-dela-pri-prodaji-nlb-ovadila-vodilne-v-sdh

STA: https://www.sta.si/2577035/sinteza-zaradi-nevestnega-dela-pri-prodaji-nlb-ovadila-vodilne-v-sdh

SIOL: https://siol.net/posel-danes/novice/prodaja-nlb-sinteza-zaradi-nevestnega-dela-ovadila-vodilne-v-sdh-483558

novice: https://www.primorske.si/slovenija/sinteza-zaradi-nevestnega-dela-pri-prodaji-nlb-ova

Preberi.si: https://www.preberi.si/content/view/21117160-Sinteza-zaradi-nevestnega-dela-pri-prodaji-NLB-ovadila-vodilne-v-SDH.html

Slovice:  http://slovice.com/feed/1110335/Prodaja+NLB%3A+Sinteza+zaradi+nevestnega+dela+ovadila+vodilne+v+SDH

RTVSLO: https://www.rtvslo.si/crna-kronika/civilna-iniciativa-ovadila-sdh-zaradi-nevestnega-dela-pri-prodaji-nlb-ja/472505

NLB: To ni prodaja, to je kraja

Cena za delnico NLB je v postopku prve javne ponudbe delnic (IPO) postavljena pri 51,50 evra, torej na spodnji meji cenovnega razpona, dolo─Źenega med 51,50 in 66 evrov.

Edina prilo┼żnost, ki je bila ┼íe na voljo, je bila zapravljena. ─îe bi ceno postavili dovolj visoko, bi jo morali kupci sprejeti, mi bi prejeli izkupi─Źek, ─Źe pa ne bi prodali do konca, pa bi imeli nato zelo resne politi─Źne pogajalske pogoje. “Z njimi bi Evropski komisiji argumentirali, da smo storili vse, kar je mogo─Źe, a da ta toliko opevani finan─Źni trg, na katerega prisega Evropska komisija, preprosto ni deloval,” razlaga Kova─Ź.

Metka Prezelj SiolNET – Strokovnjaki o ceni NLB: Zelo slabo
NLB

Za ve─Źjo konkuren─Źnost gospodarstva je potrebna bolj podjetna dr┼żava !

Drago Babi─Ź in Jo┼że P. Damijan i┼í─Źeta re┼íitve za izvedbo razvojnega preboja Slovenije.

V prilo┼żenem prispevku sta jasna: ┬╗Da lahko zagotovimo u─Źinkovit razvojni preboj Slovenije, moramo opraviti predvsem miselni preskok v na┼íih glavah. Pozabiti moramo neoliberalne zablode o manj dr┼żave ┬áin se vrniti h konceptom, ki dokazano delujejo. Dr┼żava ni nadloga, ki jo je treba z ni┼żanjem davkov izstradati, ampak je lahko samozavestna in odlo─Źna investitorka in tudi podjetnica, predvsem na podro─Źju novih, visokih tehnologij. ÔÇŽ. Nobenih drugih bli┼żnjic ni. ─îe vlada ne bo naredila doma─Źe naloge, je namesto nje ne bo nih─Źe drug. ÔÇŽ. ─îe bomo stavili na zablodo, da bo razvoj pri┼íel sam po sebi, bomo stagnirali na sedanji ravni, ostali bomo zgolj dobavitelji komponent v verigah vrednosti tujih korporacij. …┬ź

Prometna politika ÔÇô po novem ali po starem?

14. Kongres o prometu

Kako bi z na─Źrtno prometno politiko lahko zmanj┼íevali zaostanke v spro┼í─Źanju prometnih tokov, ki ─Źedalje pogosteje grozijo s prometnim kolapsom.

Slovenija le┼żi na kri┼żi┼í─Źu pomembnih mednarodnih prometnih tokov. Ve─Źinski del blagovnega toka predstavlja tranzitni promet in glavni del tega potuje po avtocesti. Le 23% blaga skozi ┬╗Postojnska vrata┬ź prepelje ┼żeleznica! ┼Żal slovenska politika doslej ni bila zmo┼żna komplementarno in enakopravno obravnavati in razvijati obe glavni alternativi, ┼żeleznice in ceste.
Kljub dejstvu, da te┼żka tovorna vozila povzro─Źajo preko 99% obrabe in uni─Źenja cestnega omre┼żja in kljub temu, da tudi evropska politika mo─Źno zagovarja in dr┼żavam jasno priporo─Źa pravilo ┬╗uporabnik pla─Źa┬ź, na┼íi prometni politiki tega na─Źela nikakor ne uspeva strokovno uveljaviti. Primerjalno z Avstrijo bi morali v Sloveniji od tovornega prometa pobrati enkrat ve─Ź cestnin, pa tudi uporabnina za tire se v primerjavi z Avstrijo zara─Źunava le polovi─Źno.
Pretiran promet blagovnih tokov ob neustrezni infrastrukturi pomeni hudo oviro osebnemu prometu, kar ima mo─Źan negativen vpliv na gospodarski in dru┼żbeni razvoj (mobilnost delovne sile in sekundarne eko-nomske posledice).

Stali┼í─Źe glede prodaje NLB

V SINTEZI-KCD smo odlo─Źno PROTI privatizaciji NLB na na─Źin, kot si ga je za─Źrtala slovenska vlada. Zavedamo se, da politika ni sposobna u─Źinkovito in v korist ve─Źine upravljati dr┼żavnega premo┼żenja in je zato potrebno tudi NLB lastni┼íko preoblikovati. Pri tem pa se naj prednostno izhaja iz spoznanja, da je bila sanacija na┼íih bank v letu 2013 izvedena po navodilih iz tujine in v interesu tujega finan─Źnega kapitala, ki naj bi se jih udejanjilo s privatizacijo bank. Spri─Źo takega pristopa ne presene─Źa, da je bila sanacija ekonomsko in pravno izvedena neustrezno, najbolj sporni pa sta preobilna dokapitalizacija bank ter neupravi─Źena razlastitev manj┼íih delni─Źarjev in lastnikov podrejenih obveznic.
Dr┼żava naj bi zato prednostno popravila napake, ki so bile storjene ob sanaciji bank in se ┼íele potem lotila njihove privatizacije na na─Źin, ki bo prednostno varoval interese dr┼żave Slovenije. Namesto tega je podlegla paranoji prej┼ínjih institucij, za katerimi stojijo, kot je razkril proces prodaje NKBM, plenilski interesi raznih ban─Źnih korporacij in finan─Źnih skladov. Tak hlap─Źevski odnos slovenskih politi─Źnih institucij do EU postaja, dolgoro─Źno gledano, katastrofalen, saj izni─Źuje pravico do uveljavljanja slovenskega interesa do razvoja slovenske dru┼żbe.
V SINTEZI-KCD vztrajamo pri prepri─Źanju, da je zahteva EU za prodajo NLB nezakonita, saj izhaja iz vrste napa─Źnih ocen o nelikvidnosti banke v preteklosti (velikost ban─Źne luknje) in povsem napa─Źnega razumevanja (interpretacije) njene dokapitalizacije s strani lastnika, slovenske dr┼żave. Posebej problemati─Źne so zahteve po omejevanju poslovanja NLB, ki vodijo v ukinjanje ban─Źnih podru┼żnic, to pa v praznjenje prostora za tuje banke in posledi─Źno mogo─Źe celo v raznarodovalno politiko v obmejnih regijah.
Ker gre pri delegirani prodaji NLB za mnogo ve─Ź, kot samo za vpra┼íanje bodo─Źih lastnikov in cene, ponovno predlagamo slovenski vladi, da celotno zadevo v obliki prito┼żbe na odlo─Źitve EU preda v odlo─Źanje Evropskemu sodi┼í─Źu.
Programski svet Sinteze-KCD, 22.10.2018

Kdo je kriv za zlom slovenske ekonomije?

Pod gornjim naslovom je Rado Pezdir v Reporterju ┼ítev. 42 (15.10.2018) objavil dalj┼íi prispevek o tem, kdo je kriv za ┬╗zlom┬ź na┼íega gospodarstva, ki se nam je zgodil po letu 2008 in naj bi ga potem sanirali z reformami, ki jih je zasnovala druga Jan┼íeva vlada v letu 2012. Pezdirjeva razlaga me ni prepri─Źala in zato bom v naslednjih vrsticah posku┼íal pojasniti, kje se Pezdirjem predvsem razhajava.
Naj za─Źnem s prvo Jan┼íevo vlado v letih 2005 do 2008. Takrat je Slovenija bele┼żila izjemno gospodarsko rast, ti uspehi pa naj bi Jan┼íevo vlado po mnenju Pezdirja uspavali, da se ni lotila strukturnih reform, ki nam jih je predlagal IMF. Sam menim, da ni bila to osrednja napaka takratne vlade, pa─Ź pa nekaj povsem drugega. Jan┼ía je namre─Ź v na┼íe okolje vnesel pomembno novost: vladno krmilo je u─Źinkovito uporabil za uveljavljanje praks, za katere se zavzema interesom kapitala posodobljeni, to je neoliberalni kapitalizem. Med nje se uvr┼í─Źajo predvsem zahteve po ─Źim bolj svobodnem trgu, odpravi dr┼żavne lastnine v gospodarstvu, nizkih davkih in ┼íibki socialni dr┼żavi. V skladu s to usmeritvijo je aktivno podpiral mened┼żerske prevzeme podjetij, zni┼żal je dav─Źne obremenitve podjetij (celo enotno dav─Źno stopnjo je hotel uvesti), predvsem pa ga ni motilo, da se je Slovenija pod njegovo vlado nenormalno zadol┼żevala v tujini. To zadol┼żevanje, ki mu je botrovala tudi pasivnost Banke Slovenije, je bilo po mojem resna napaka. Naj jo ┼ítevil─Źno ilustriram. Ob koncu leta 2004, predno je Jan┼ía prevzel vladno krmilo, je skupni zunanji dolg Slovenije zna┼íal 14,5 milijarde (mlrd) evrov, ┼ítiri leta kasneje pa je narastel na 38,5 mlrd. Pove─Źal se je torej za dobrih 24 mlrd. Res je, skladno z neoliberalno doktrino se ni prav veliko zadol┼żila dr┼żava v o┼żjem smislu, pa─Ź pa so bile pri tem toliko bolj podjetne banke vklju─Źno z gospodarstvom. To zadol┼żevanje je odli─Źno podpiralo takratno (prekomerno) gospodarsko rast, z njim pridobljena sredstva so poganjala ┼ítevilne ne─Źedne posle, predvsem pa je odlo─Źilno vplivalo na razvoj dr┼żave v naslednjem desetletju.
Druga zadeva, glede katere se s Pezdirjem razhajava, je ocena Pahorjeve vlade, ki je leta 2009 nasledila Jan┼íevo in svoj mandat zaklju─Źila leta 2011. ┼Że v letu 2009 je Slovenijo resno prizadela splo┼ína finan─Źna kriza in nam povzro─Źila mo─Źno nazadovanje izvoza in investicij, to pa sta dejavnika, ki sta nam pred tem neposredno poganjala visoko gospodarsko rast. Za┼íli smo torej v resne te┼żave, ki naj bi jih vlada po mnenju Pezdirja re┼íevala z pospe┼íenim izvajanjem strukturnih reform, ki jih je ┼że Jan┼íevi vladi predlagal IMF. Tudi glede tega se s Pezdirjem razhajava: ko ti hi┼ía gori, se je treba spopasti z ognjem in se ne ukvarjati s tem, kako bo┼í renoviral kopalnico. V takratni Pahorjevi hi┼íi, torej v dr┼żavi, je vlogo ognja imela izjemna nelikvidnost gospodarstva, ki je bila v najve─Źjem delu posledica prekomernega zadol┼żevanja v tujini v ─Źasu prej┼ínje vlade in je sedaj povzro─Źala propadanje ┼ítevilnih podjetij, ┼íe predvsem s podro─Źja gradbeni┼ítva. Pahorjeva vlada je ta ┬╗ogenj┬ź prednostno (in ne vedno posre─Źeno) gasila z zadol┼żevanjem v tujini, to pot ne bank in podjetij, pa─Ź pa dr┼żave v o┼żjem smislu. Te njene aktivnosti se odra┼żajo v naslednjih ┼ítevilkah: v ─Źasu prete┼żno Pahorjeve vlade, to je v letih 2009 do vklju─Źno l2012, se je javni dolg Slovenije pove─Źal od 3,7 na 11,1 mlrd evrov, to je za 7,4 mlrd, so─Źasno pa se je zadol┼żenost doma─Źih bank do tujine zni┼żala od 17,9 na 9,9 mlrd, to je za 8,0 mlrd. Da ta politika kriznih razmer ni mogla sanirati, se je tudi takrat vedelo, je pa veliko pripomogla, da smo gospodarsko pre┼żiveli.
Prepotrebnih strukturnih reform se je po mnenju Pezdirja resno lotila ┼íele druga Jan┼íeva vlada, ki je v letu 2012 nasledila Pahorjevo, v letu 2013 pa jih je nadaljevala vlada A.Bratu┼íek. Predvsem Jan┼ía naj bi zato bil zaslu┼żen, da smo uspe┼íno iz┼íli iz krize. Tudi v tem primeru se mnenju Pezdirja ne pridru┼żujem. Reform se je namre─Ź Jan┼íeva vlada lotila neoliberalno, predvsem pa po navodilih, ki so prihajala iz tujine in so se bolj kot za na┼íe zavzemala za koristi tujega finan─Źnega kapitala. Med njene dose┼żke je smiselno uvrstiti predvsem naslednje: a)izvedli smo temeljito sanacijo dr┼żavnih bank, vendar na na─Źin, ki je pravno mo─Źno sporen in za dr┼żavo zelo ┼íkodljiv; b)pristali smo na zahtevo, da bomo sanirate banke hitro prodali, pri ─Źemer se je v naprej vedelo, da so njihovi potencialni kupci predvsem veliki ameri┼íki finan─Źni skladi in jih bomo prodali pod pogoji, ki bodo njihovim novim lastnikom prinesli izjemne dobi─Źke; c)zavezali smo se, da bomo pospe┼íeno privatizirali ve─Ź za tujino zanimivih podjetij in v okviru tega smo med drugim prodali ljubljansko letali┼í─Źe, ki je sedaj posredno v lasti nem┼íke dr┼żave; d)u─Źinkovito, tudi z ustrezno dopolnitvijo ustave, smo omejili doma─Źo prora─Źunsko porabo in s tem predvsem prizadeli socialno dr┼żavo.
Rezultati gornjih reformnih aktivnosti so prete┼żno ┼íkodljive narave, najbolj problemati─Źno pa se odra┼żajo v zunanji zadol┼żenosti dr┼żave. Njena skupna zadol┼żenost se je v letih 2013 in 2014 sicer pove─Źala le za 4,7 mlrd evrov, pri tem pa je javni dolg porastel kar za 12,3 mlrd, predvsem zadol┼żenost bank pa se je dodatno opazno zni┼żala. Skupni javni dolg dr┼żave je tako ob koncu leta 2014 zna┼íal 23,4 mlrd evrov, kar je 19,6 mlrd ve─Ź, kot ga je bilo v letu 2008, to je 6 let prej. Porast tega dolga je predvsem posledica nerazumnega zadol┼żevanja v tujini, ki se nam je zgodil v ─Źasu prve Jan┼íeve vlade, dr┼żavo pa bo ┼íe dolgo resno obremenjeval
Za zaklju─Źek le ┼íe to. Slovenija je danes v primerjavi z ve─Źino dr┼żav vzhodne Evrope razvojno v slab┼íem polo┼żaju, kot je bila pred desetimi leti. Odgovorne za to so predvsem vlade, ki smo jim v tem ─Źasu prepustili upravljanje dr┼żave. Te so delale (dopustile) ┼ítevilne napake, med ve─Źje pa ka┼że uvrstiti prav te, ki jih izpostavlja ta zapis.
Andrej Cetinski, SINTEZA, 21.10.2018

Milan Baj┼żelj na TV Ur┼ílja

intervju o dru┼żbenem dogajanju po volitvah 2018

Milan Baj┼żelj je ─Źlan Programskega sveta SINTEZA-KCD.

Koliko nas bo stal koalicijski sporazum?

Drago Babi─Ź:
Konstruktivna polemika s Klubom slovenskih podjetnikov

─îe bi kriti─Źni podjetniki prebrali ┼ítevilne prispevke uglednih avtorjev in ─Źe bi argumentom resni─Źno prisluhnili, bi lahko bil njihov program Za prodorno (podjetno) Slovenijo bolj celovit in kvaliteten in bi dosegel veliko ve─Źjo pozitivno odmevnost v javnosti kot sedanji.
Koalicijski sporazum na 46 straneh obravnava ve─Źino aktualnih problemov s predlogi njihovega re┼íevanja. ┼Że vrstni red obravnavane problematike ka┼że na to, kaj je po mnenju koalicije najbolj pomembno: najprej zdravstvo, nato pokojninski sistem, nato gospodarski del, nato javne finance, nadalje razvoj in raziskave, ┼íolstvo in tako dalje. Ta sporazum je rezultat demokratskega procesa, z glasovi za posamezne stranke in njihove programe smo ga volivci potrdili. Volivci so torej izbrali ve─Ź zdravstva, pokojnin, sociale, raziskav in ┼íolstva ter kulture ob nekaj vi┼íjih davkih, ne pa zni┼żevanje davkov in ─Źakanje, da bo neko─Ź bolje. To je torej na┼í ve─Źinski izbor, zato ga ne moremo enakopravno primerjati z drugimi programi raznih interesnih zdru┼żenj, niti s programi strank, ki niso dobile parlamentarne ve─Źine. To je torej volja ljudstva, te volje ne moremo kar tako na po─Źez in brez pravih argumentov zavra─Źati. Razen ─Źe ┼í─Źuvamo k nedemokratskemu spreminjanju dru┼żbe.
V sporazumu je kar nekaj to─Źk, ki bodo imele vpliv na davke in posredno javne finance, kar tako gore─Źe skrbi podjetnike. Na ┼żalost avtorji sporazuma niso kvantificirali teh vplivov, pa bi jih morali, tako bi se vsaj izognili nepotrebnim ┼żol─Źnim polemikam v javnosti.
Sam sem napravil okvirni prera─Źun, ki ka┼że, da so skrbi podjetnikov, fiskalnega sveta in opozicije pretirane in da se da ta sporazum realizirati brez ┼íkode za javne finance. Prispevek kolega Draga Babi─Źa!