Author Archives: admin

─îas za ponastavitev

Komentar z gornjim naslovom je pripravil Ali ┼Żerdin, urednik Sobotne priloge. Ponastavitve oziroma prenove naj bi bil potreben dana┼ínji kapitalizem, poimenovan tudi kot ┬╗kapitalizem 4.0.┬ź. To spoznanje je vse bolj prisotno tudi v finan─Źnih krogih na zahodu, ki jim sicer prav  dana┼ínji kapitalizem nudi najve─Ź prilo┼żnosti za bogatenje. Razumeti se da, da naj bi se  s prenovo predvsem ponastavilo (resertiralo) ┬╗kapitalizem 3.0.┬ź, kakr┼ínega smo poznali po 2. svetovni vojni, tja do leta 1980. Menim, da je ideja izjemno aktualna, ─Źeprav se o njej v javnosti komaj kaj sli┼íi. Zato naj ne bo odve─Ź, ─Źe v naslednjih vrsticah kratko predstavim, kako jo sam dojemam.

Za─Źnem naj z ugotovitvijo, da je med kapitalizmoma 3.0. in 4.0. velika razlika in sicer predvsem v naslednjem: v kapitalizmu 3.0. je dr┼żava obvladovala ravnanja kapitala, v kapitalizmu 4.0. pa je nasprotno, saj si danes kapital dr┼żavo v veliki meri podreja. Kapitalizem 3.0. je poznal mo─Źno dr┼żavo, pri njenem upravljanju pa se je uporabljalo predvsem naslednja orodja:

  1. model demokracije, ki je zadovoljivo podpiral u─Źinkovito in eti─Źno upravljanje dr┼żave;
  2. mo─Źno pravno dr┼żavo z ni─Źelno toleranco do korupcije;
  3. zelo progresivno obdav─Źitev visokih dohodkov, o ─Źemer prepri─Źljivo govori podatek, da so bili v 60-h letih prej┼ínjega stoletja najvi┼íji dohodki v ZDA obdav─Źeni po stopnji 90%;
  4. u─Źinkovito regulativo za usmerjanje finan─Źnih trgov in gospodarstva na sploh.

Dr┼żava, ki se jo je upravljalo z gornjimi orodji, se je odlikovala  predvsem v naslednjem: ekonomska u─Źinkovitost, spodobna socialna dr┼żava, vladavina prava, za ve─Źino sprejemljive socialne razlike.

Za mejnik, ko je pri─Źel kapitalizem 4.0. resno spodrivati kapitalizem 3.0, lahko ┼ítejemo leto 1982, ko so v ZDA takrat najvi┼íjo dav─Źno stopnjo zni┼żali na 50%, dve leti kasneje celo na 35%. Sicer opredeljujejo zna─Źaj kapitalizma 4.0. zelo dobro naslednja orodja, ki jih kapital prednostno uporablja pri podrejanju dr┼żave:

  1. klientelizem in korupcija;
  2. dav─Źne oaze, preko katerih kapital ob ┼że sicer nizkih dav─Źnih stopnjah minimizira svoje dav─Źne obveznosti;
  3. mehanizmi demokracije (volitve, parlament,..), s katerimi kapital u─Źinkovito varuje svoje interese in jih so─Źasno zlorablja za ohranjanje videza demokracije.

Rezultati ┬╗vladavine kapitala┬ź se v dana┼ínji dru┼żbi ka┼żejo predvsem v naslednjih oblikah: pohlep vse bolj spodriva temeljne vrednote ─Źloveka (po┼ítenost, solidarnost,..); demokracija deluje predvsem formalno in le malo po vsebini; socialne razlike so za ve─Źino nesprejemljivo velike; kapitalizem kitajskega tipa po ekonomski u─Źinkovitosti prehiteva kapitalizem 4.0.;  pohlep po dobi─Źku povzro─Źa uni─Źevanje okolja, ki ┼że resno ogro┼ża prihodnost ─Źloveka.

O─Źitno si ne moremo veliko obetati od prihodnosti, ─Źe nam ne bo uspelo dovolj hitro prenoviti kapitalizma 4.0. Sledilo naj bi mu socialno-tr┼żno gospodarstvo, ki ga lahko poimenujemo tudi kot ┬╗kapitalizem 5.0.┬ź. Tudi ta bo potreboval mo─Źno dr┼żavo, ki u─Źinkovito obvladuje kapital in uporablja podobna orodja, kot jih je dr┼żava kapitalizma 3.0., vendar z nekaterimi pomembnimi dopolnitvami. Predvsem dve novosti je primerno izpostaviti, Najprej to, da se bodo dr┼żave morale ─Źvrsteje povezati v ┬╗zveze dr┼żav┬ź, slednje pa naj bi oblikovale ┬╗svetovno vlado┬ź z ustreznimi kompetencami; brez takega sodelovanja namre─Ź ─Źlovek ne bo kos te┼żkim izzivom, kot so problemi okolja in migracij. In drugi─Ź, potrebne so nove sistemske re┼íitve za izvajanje demokrati─Źnega upravljanja dr┼żav in njihovih povezav; ta ─Źas prevladujo─Źe so preprosto pre┼żivete in ne dovolj u─Źinkovite, kar s svojim ravnanjem prepri─Źljivo dokazuje ameri┼íki predsednik.

Ne ostaja nam ve─Ź veliko ─Źasa za temeljito prenovo sedanjega kapitalizma, nam v svojem komentarju sporo─Źa ┼Żerdin. Tudi o tem, kaj konkretno bi bilo v tem okviru potrebno postoriti, se dovolj ve. ┼Żal pa je pripravljenosti za stvarne spremembe za sedaj veliko premalo. Zelo aktivno vlogo bi pri tem morala imeti ┬áEU oziroma njena vlada (komisija), a nas bo ta gotovo razo─Źarala. To mnenje opiram tudi na vsebino komentarja o novi sestavi EU komisije, ki ga je v Sobotni prilogi Dela 21.9.2019 objavila Sa┼ía Vidmajer. V njem poleg drugega zvemo, da je od 27 komisarjev, ki naj bi sestavljali novo vlado EU, sedem takih, katerih ugled obremenjujejo koruptivna ravnanja. Ta podatek ┼że sam po sebi veliko pove o problemati─Źnosti kapitalizma 4.0., ┼íe predvsem pa nakazuje, da ga bo zelo te┼żko prenoviti.┬á

Andrej Cetinski, SINTEZA, 22.9.2019

Dileme ┬╗prostovoljnega┬ź zdravstvenega zavarovanja

Vzajemna je ponovno podra┼żila storitve ┬╗prostovoljnega┬ź zdravstvenega zavarovanja, saj  naj bi ji zdaj┼ínja cena, pribli┼żno 35 evra na osebo mese─Źno, prina┼íala izgubo. Na drugi strani je ┼że kar nekaj ─Źasa v zraku spor med ┼áarcem in Levico, ki naj bi celo ogro┼żal njuno dosedanje sodelovanje; eden od razlogov je prav dopolnilno zdravstveno zavarovanje, katerega opustitev in zamenjava s proporcionalnim sistemom, kakr┼ínega imamo pri obveznem zdravstvenem zavarovanju, je del koalicijskega sporazuma. Med opozicijskimi strankami se problemu najbolj posve─Źa NSI.  Pri tem kar naprej uporablja argument, da to ne bi  zmanj┼íalo ─Źakalnih vrst, kar verjetno dr┼żi.. Vendar gre pri odlo─Źanju o zamenjavi prostovoljnega z obveznim zavarovanjem predvsem za socialno pravi─Źnost, tu pa je stvar enostavna. 

Pojdimo k ┼ítevilkam. Nekdo, ki zaslu┼żi 1000 evrov mese─Źno, za dopolnilno zdravstveno zavarovanje pla─Źa 35 evrov mese─Źno, v letu dni torej 420 evrov, kar je 42 odstotkov njegovih eno-mese─Źnih neto dohodkov. 35  evrov pla─Źa tudi  tisti, ki zaslu┼żi  2000 evrov, kar je 21 odstotkov njegovih  mese─Źnih neto dohodkov, in tisti, ki zaslu┼żi  samo 500 evrov. Ta Vzajemni ali drugi zavarovalnici letno pla─Źa kar 84 odstotkov mese─Źnih neto dohodkov. A mnogokrat je iz ene pla─Źe ali pokojnine treba pla─Źati dve, lahko pa tudi tri dopolnilna zdravstvena zavarovanja. ┼Że pri dveh osebah in eni pla─Źi 500 evrov mese─Źno dopolnilno zdravstveno zavarovanje letno za kar dobrih 60 odstotkov prese┼że mese─Źni neto dohodek. Pri treh zavarovanih osebah in eni pla─Źi stvar postane absurdna. Zato se najbolj revni, obi─Źajno gre za starej┼íe ljudi, vse bolj pogosto odpovedujejo ┬╗prostovoljnemu┬ź zdravstvenemu zavarovanju. Gre za problem, ki naj bi ga ┬╗re┼íevali┬ź ┼że 16 let, zato so o─Źitki, da gre za prenagljeno in populisti─Źno potezo Levice, odve─Ź. Re┼íitev je na dlani; prenos sredstev, ki jih dobivajo Vzajemna in  druge zavarovalnice na ZZZS oz. ukinitev ┬╗prostovoljnega┬ź dodatnega zavarovanja. Upravljanje s temi sredstvi je bistveno cenej┼íe od upravljanja zavarovalnic, obseg dela ZZZS se prakti─Źno ne bi spremenil. To sicer ne pomeni, da s prenosom in spremembo ne bi bilo nobenih tehni─Źnih problemov, a bilo bi jih precej enostavno re┼íiti. Prav tako najbr┼ż dr┼żi, da tega ni mogo─Źe narediti takoj, polovica leta pa bi povsem zado┼í─Źala za potrebne prera─Źune, kaj pomeni prehod. Pomembno se zdi tudi, da se prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje obravnava enako; prispevki so povsod proporcionalni, ustvarjati progresivno prispevanje, kakr┼íno poznamo pri dohodnini, je sicer mogo─Źe, a to bi bil najbr┼ż prevelik zalogaj za vlado.

Ne gre spregledati, da je prenos ┬╗prostovoljnega┬ź zdravstvenega zavarovanja v obvezno tudi del koalicijskega dogovora, zato mora Levica vztrajati pri zapisanem, ─Źe ho─Źe ohraniti verodostojnost.  Doslej je ┼że preve─Źkrat popustila. Ka┼że, da bo tokrat popustila vlada, ki pa mora, da bi pokazala odlo─Źnost, stvar malo zavla─Źevati, ─Źemur je namenjen tudi ─Źas za prera─Źunavanje. Koli─Źina  denarja, ki ga zdaj zberejo zavarovalnice, je osnova za izra─Źun, za koliko je treba pove─Źati prispevno stopnjo. ─îe bi ta denar ┼íel v blagajno ZZZS, bi s tem najbr┼ż pridobili precej dodatnega denarja, ki bi ga mogli uporabiti za najnujnej┼íe potrebe v zdravstvu, namesto da se uporablja za marketing in sponzoriranje razli─Źnih organizacij. Zavarovalnice bi denar seveda izgubile in se zna┼íle v dolo─Źenih te┼żavah; med drugimi ne bi ve─Ź mogle izpla─Źevati visokih pla─Ź vodilnim  delavcem, saj zavarovanja, ki ┼ítejejo med prava prostovoljna zavarovanja, kot so zavarovanja za primer smrti ali po┼íkodb, zavarovanje za ukvarjanje s tveganimi ┼íporti ali za po┼íkodbe ob po─Źitnicah v tujini in podobne stvari tega ne bi omogo─Źala.

Pri tem ne gre povsem spregledati o─Źitkov, da tudi ZZZS z denarjem ne ravna povsem racionalno in da bi bilo morda potrebno spremeniti sestavo Sveta ZZZS v korist vpla─Źnikov in zdravni┼íke stroke, kar pa je morda tudi predmet priprav zakona o  zdravstvu; presojo o racionalnosti ravnanja pa gre prepustiti Ra─Źunskemu sodi┼í─Źu.    

Programski svet Sinteze-KCD,  Ljubljana, 10.9.2019

Infrastrukturni projekti

JPD: sistem Ivana Zidarja ali kaos?
EMP: gradbene projekte vodi ┬╗konzorciji PS&KP┬ź (Prodana Stroka in Kupljena Politika).

Zapisa o problematiki plenitve javnih sredstev v projektih javnega naro─Źanja

Emil M. Pintar ┼że nekaj ─Źasa (brezuspe┼íno) posku┼ía objaviti ─Źlanek z odgovorom na vpra┼íanje ┬╗Kdo zares vodi na┼íe investicijske projekte?┬ź

Zastavljeno vpra┼íanje se zdi na prvi pogled retori─Źno, saj se odgovor kar ponuja: vodi jih seveda naro─Źnik oz. investitor. Pa je to res?
─îe se malo podrobneje seznanimo s projektom ┬╗Drugi karavan┼íki AC predor┬ź, se za─Źne odgovor zapletati. Naro─Źnik oz. investitor tega projekta je DARS. Ta je za izbor izvajalca objavil korekten razpis in transparentno izbral izvajalca, ki ni bil samo najcenej┼íi, temve─Ź je imel tudi najbolj┼íe reference in zagotovila, da za izvedbo projekta ne bo zahteval aneksov.
Toda o─Źitno Slovenija ni Avstrija, kjer bi to zado┼í─Źalo in bi lahko pri─Źeli z delom. Pri nas so to odlo─Źitev ustavile prito┼żbe nekaterih neizbranih izvajalcev: Kolektorja, GGD in Evro Asfalta. Prito┼żbe je podprla Dr┼żavna revizijska komisija (DKOM). Prvi─Ź in drugi─Ź.
Vodi torej celoten projekt DKOM? O─Źitno ne: ─Źeprav so bile njene odlo─Źitve ─Źudne, obremenjene s sumom, da je prisotno ┬╗korupcijsko tveganje┬ź, njen predsednik o─Źitno ni vzdr┼żal pritiska zunanjih pri┼íepetovalcev in je odstopil. Ker so bile odlo─Źitve DKOMA izrazito politi─Źne, ne strokovne, se moramo vpra┼íati, ali niso bile oblikovane v politiki.
─îeprav DKOM nad seboj nima nobenega organa ali mo┼żnosti prito┼żbe na svoje odlo─Źitve, projekti prometnega resorja nedvomno spadajo v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo (MZI), ki je dol┼żno skrbeti za zakonitost njihovega poteka, predvsem pa prepre─Źevati, da se z raznimi manipulacijami ne povzro─Źa gospodarska ┼íkoda. MZI je bilo v celoten postopek ┼íe kako vpleteno, saj se je po javnih podatkih njegova ministrica (nekajkrat?) sestala z enim od tur┼íkih sodelavcev, ki je Kolektorju zagotavljal ustrezne reference. Toda javno MZI ni protestiralo zaradi evidentno hitro nastajajo─Źe zamude pri gradnji projekta in z njo povezane gospodarske ┼íkode, ne le pri prevoznikih, ki zgubljajo ure v kolonah pred sedanjim predorom, temve─Ź predvsem na okolju. Kot da na MZI ni nikogar, ki bi znal izra─Źunati to ┼íkodo, ─Źe se zaveda, da 40-tonski tovornjak porablja neizmerne koli─Źine goriva, da se v koloni vedno znova in znova premakne za nekaj metrov.
O─Źitno torej tudi MZI ne vodi tega projekta ali se vsaj javno temu izogiba, kar je pametno, saj bo projekt slej ko prej kon─Źal na sodi┼í─Źu.
Kdo torej vodi ta ali podobne projekte?
Nadaljnje raziskovanje tega primera, pogovori s strokovnjaki, pravniki, nekaterimi politiki in novinarji je pokazalo, da ta in take projekte v Sloveniji vodijo ┬╗konzorciji PS&KP┬ź
Ti Konzorciji so najbolj skrivnostna organizacijska oblika gospodarskega delovanja in poslovanja. Vsaj polovica sodelujo─Źih v njih, ─Źe govorimo o posameznikih, je ┬╗tihih partnerjev┬ź (od katerih so nekateri celo ┬╗tihi solastniki┬ź), skupaj pa predstavljajo nekak┼íen ┬╗trust┬ź na podro─Źju poslovnih informacij in politi─Źnega vpliva. To niti niso stalne organizacijske strukture; pogosto se preoblikujejo za vsak velik projekt posebej ali celo med potekom projekta samega, ─Źe se njegova izvedba zatika in potrebujejo dodatne ┬╗vlo┼żke politi─Źnega vpliva┬ź. Ali, ─Źe se poka┼że mo┼żnost, da se z aneksi dvigneta cena projekta in profit konzorcija.
Konzorciji imajo, podobno, kot ameri┼íka profesionalna ko┼íarkarska mo┼ítva, posebne ┬╗skavte┬ź. Njihova naloga je, da v mno┼żici mo┼żnih bodo─Źih projektov najdejo ┬╗najbolj zanimive┬ź (z vidika ┬╗ekstra┬ź profita), analizirajo mo┼żnosti, da te projekte politika sprejme v svoje operativne na─Źrte, identificirajo klju─Źne osebe v lokalnih skupnostih, gospodarstvu in politiki, ki bodo o tem odlo─Źali, i┼í─Źejo njihove ┬╗┼íibke to─Źke┬ź (v─Źasih zado┼í─Źa ┬╗cena┬ź), itd. Nekateri strokovnjaki, s katerimi sem govoril, so mi zatrdili, da je projekt ┬╗zanimiv┬ź, ─Źe lahko zagotovi vsaj 20 ÔÇô 30% ekstra profita.
Konzorciji se praviloma ne razkrivajo, niti jih ni mogo─Źe ena─Źiti z gospodarsko operativo, ki dolo─Źen projekt izvaja. Nasprotno, ob dobri organizaciji se lahko celo zgodi, da je ta operativa zgolj mezdna struktura; nosilci konzorcija ostajajo skriti, tako kot njihovi ra─Źuni v tujini ali izvor sredstev, s katerimi kupujejo stanovanja v Ljubljani po milijonski ceni ali si celo gradijo veli─Źastne ┬╗haciende┬ź (poznavalcem jih je ta trenutek v Ljubljani na ogled kar nekaj). Razkritje njihovega nezakonito pridobljenega premo┼żenja pa vlade vedno znova in znova prelagajo na naslednjo vlado. Ali naslednjo Revolucijo.
Vse to vemo. Presenetljivo je, da lahko prepoznamo podobno kapitalsko nasilje in nezakonite plenitve, ko gre za po┼żare v Amazonskem pragozdu in si upamo na to pokazati s prstom, imenovati nosilce in proti njim celo javno protestirati. Nismo pa sposobni, pripravljeni ali dovolj pogumni, da bi to isto ┬╗kapitalsko nasilje┬ź prepoznali v Ljubljani in protestirali proti njemu, pa ─Źeprav se nam redno pojavlja od graditve ┬╗cestnega kri┼ża┬ź dalje: gradnja bolni┼ínic, TE┼á 6, ┬╗projekti modernizacije S┼Ż┬ź, predor Karavanke, 2TDK, Tretja razvojna os, prodaja NLB, itd. Pravi gradbeni projekti so v tej ledeni gori, vredni nekaj milijard letno, vrednostno celo v manj┼íini. Zanimivi so predvsem zato, ker je njihova struktura in potek izvedbe najbolj analiti─Źno zanimiv in dosegljiv.
Da ti projekti ┬╗konzorcijev PS&KP┬ź niso enkraten pojav, je razvidno ┼że iz tega, da so njihovi ┬╗skavti┬ź prisotni tudi v oblikovanju zakonodaje, ki jo prilagajajo profitnim interesom ┬╗konzorcijev┬ź (prito┼żevanje na odlo─Źitve DARSA, ki ga ┼íe pri─Źakujemo, in spremljajo─Źa medijska gonja proti njemu, je o─Źitno v slu┼żbi ustvarjanja ┬╗ustrezne politi─Źne situacije┬ź za zamenjavo njegove uprave in postavitev nove po ┼żeljah ┬╗konzorcija┬ź).
Zato Slovenija ne zmore slu┼żbe (npr. ┬╗finan─Źne policije┬ź), ki bi primerjala prijavljene dohodke posameznikov z njihovim tro┼íenjem, ne pozna sistemske preiskave izvora sumljivega premo┼żenja, ne pozna univerzalne zaplembe nezakonito pridobljenega premo┼żenja in vzporedne kazni, ima volilno zakonodajo, ki regenerira obstoje─Źo politi─Źno nomenklaturo in ne dopu┼í─Źa niti uvedbe obveznega prednostnega glasu, itd., itd.
Zato postaja Slovenija patolo┼íka dru┼żba primarne akumulacije kapitala, v kateri vladajo ┬╗konzorciji PS&KP┬ź, ne vlada ali Parlament ali dr┼żava.
Da ne pozabim: ime ┬╗PS&KP┬ź je okraj┼íava za ┬╗prodano stroko in kupljeno politiko┬ź.

Jo┼że P. Damijan pa se na svojem blogu spra┼íuje: Po Karavankah, Glin┼í─Źici in pred drugim tirom – Sistem Ivana Zidarja ali kaos?

Zapleti glede javnih razpisov za infrastrukturne projekte ka┼żejo na globok kaos na tem podro─Źju. Polne transparentnosti sicer na javnih (gradbenih, infrastrukturnih) razpisih ne bo nikoli. To so teoretske iluzije.
Na tem podro─Źju imamo dve ─Źisti opciji: (1) ÔÇťsistem Ivana ZidarjaÔÇŁ, kjer se v kartelu (na podlagi velikostnih dele┼żev) dogovorijo, kdo bo koliko projektov dobil, kdo se prijavlja na konkretne razpise, kak┼íne so cene in kdo zmaga; in (2) kaos, kot ga imamo sedaj, kjer se razdrobljeni gladiatorji v mednarodni konkurenci borijo eden proti drugemu za pre┼żivetje. Prvi sistem je mafijski, vendar imamo red, drugi je demokrati─Źen, vendar kaoti─Źen in lahko vodi do popolnega zastoja implementacije.
Kateri sistem imate raje? Te┼żka dilema.
Velja pa seveda omeniti, da je ÔÇťZidarjev sistemÔÇŁ deloval, prvi─Ź, ker je imel mo─Źnega ÔÇťkondukterjaÔÇŁ (Zidarja kot osebnost in njegove lovke razpredene od vlade, bank do cerkve). In drugi─Ź, ker je imel odgovornega in mo─Źnega naro─Źnika (Brodnika na Darsu), ki je uspe┼íno krmaril med interesi ÔÇťkartelaÔÇŁ in javnim interesom. Slovenski avtocestni program se je u─Źinkovito izvajal in ceste so bile, po mednarodni primerjavi, cenovno in kvalitativno u─Źinkovito izgrajene. Problem sedanjega trenutka je, da se ne ve, kdo je ÔÇťZidarÔÇŁ, in ker je naro─Źnik ÔÇô predvsem in absolutno 2TDK, delno pa tudi Dars ÔÇô neizku┼íen in nedorasel.

Z novim volilnim sistemom do boljše demokracije

Zdravljenju mo─Źno oslabele demokracije nasprotujejo osrednji nosilci dru┼żbene mo─Źi, to sta z interesnimi lobiji dobro podprta vodilna politika in finan─Źni kapital.

Dnevnikov Objektiv je 10.8.2019 na Odprti strani objavil prispevek Janeza Krnca, v katerem ta predstavni┼íko demokracijo ÔÇô na tej je zasnovana politi─Źna ureditev ve─Źine dr┼żav ÔÇô progla┼ía za pre┼żiveto. Njena osrednja slabost na bi izhajala iz tega, da je za u─Źinkovito re┼íevanje dru┼żbenih problemov poleg usposobljenosti odlo─Źevalcev (zakonodajne in izvr┼íilne oblasti) v enaki meri potrebna tudi njihova eti─Źnost in moralnost, ─Źesar pa predstavni┼íka demokracija ne upo┼íteva in zato ni sposobna delovati v korist ve─Źine. Temu mnenju ne gre oporekati.

Problem odsotnosti etike v politi─Źnem delovanju se vse mo─Źneje zaostruje pod vplivom ideologije neoliberalizma, ki pohlep ┼że kar odkrito obravnava kot splo┼íno vrednoto, la┼ż in prevaro pa kot neopore─Źno orodje njegovega uresni─Źevanja. Dru┼żba, kjer se to dogaja, ne more normalno delovati in prej ko slej zaide v krizo, ki lahko ogrozi tudi njeno pre┼żivetje. Kriza takih dimenzij se svetu danes resno napoveduje, eden njenih najbolj zapa┼żenih znanilcev pa je ameri┼íki predsednik Trump; ta u─Źinkovito podpira pohlep bogatih, v svoji politiki brez zadr┼żkov uporablja la┼ż, z zaostrovanjem mednarodnih odnosov resno ogro┼ża svetovni mir in veliko prispeva, da ljudje ┼íe naprej nedopustno uni─Źujemo naravno okolje.

Demokracija je torej potrebna prenove, predvsem s ciljem, da bo delovala u─Źinkovito in eti─Źno v korist ve─Źine. Krnc v svojem prispevku predlaga, naj bi to uresni─Źili tako, da predstavni┼íko demokracijo nadomestimo z neposredno. O tem, kako naj bi to izvedli, konkretnej┼íih re┼íitev ne predlaga, kar niti ne presene─Źa, saj jih doslej, kolikor vem, ┼íe nih─Źe ni ponudil, vsaj ne prepri─Źljivih. Predstavni┼íko demokracijo bomo zato tudi v naprej ohranili, a jo je potrebno predvsem organizacijsko prenoviti in jo okrepiti tudi z re┼íitvami, ki bodo temeljile na neposredni demokraciji. Nekaj ve─Ź o tem v naslednjih vrsticah.

Prenova sistema, kar je tudi demokracija, je uspe┼ína, ─Źe je prednostno usmerjena v odpravo njegovih slabosti. Te je torej potrebno prepoznati in zato si kratko oglejmo, kaj naj bi bile klju─Źne slabosti dana┼ínje demokracije. Sam uvr┼í─Źam med nje predvsem naslednje:

  1. Parlament (zakonodajna oblast) naj bi bil usposobljen in motiviran, da optimalno podpira ekonomske, socialne, regionalne in druge interese ve─Źine prebivalstva. Dejansko je s tem vedno imel te┼żave, pod vplivom neoliberalnih ┬╗vrednot┬ź pa po─Źne to zadnja leta vse slab┼íe, saj svoje delovanje prednostno podreja interesom politi─Źnih strank in kapitala.. Prenovo demokracije je zato smiselno pri─Źeti s prenovo volilne zakonodaje, ki naj bi predvsem temeljito okrepila sedaj ve─Źinoma mo─Źno oslabel vpliv volivcev na sestavo parlamenta in ravnanja njegovih ─Źlanov.
  2. Izvr┼íno oblast (vlado) je potrebno u─Źinkovito nadzirati, te, za u─Źinkovitost upravljanja klju─Źne odgovornosti pa parlament ne izvaja. Vlado namre─Ź praviloma oblikuje le del parlamenta (koalicija), ki jo potem tudi nekriti─Źno podpira, med tem ko njegov drugi del (opozicija) vladi delo predvsem ote┼żuje in si tako krepi naklonjenost volivcev. Delitev parlamenta na koalicijo in opozicijo je slaba tudi zato, ker z njo politika tudi celotno dru┼żbo mo─Źno razdvaja, namesto da bi jo povezovala, to pa demokraciji izjemno ┼íkodi.

Gornje, po mojem osrednje hibe parlamentarne demokracije, skoraj ne poznajo v ┼ávici. Njihova vlada ima le 7 ─Źlanov – to upravljanje pomembno olaj┼íuje -, ki jih parlament izvoli na predlog petih najmo─Źnej┼íih strank in ima torej taka vlada z ustavo uzakonjen zna─Źaj velike koalicije. Vodi jo eden od ministrov, vendar vedno le z enoletnim mandatom, ta re┼íitev pa najve─Ź prispeva, da se politiki za ministrske polo┼żaje ne potegujejo, pa─Ź pa to zahtevno delo prepu┼í─Źajo primerno usposobljenim osebam.

  1. Da demokracija dobro deluje, je potrebno tudi zakonodajno oblast (parlament) nadzirati. Najbolj uveljavljena oblika tega nadzora je referendum, za katerega pa politika vse la┼żje poskrbi, da se ga komaj ┼íe uporablja. Tudi v tem pogledu je ┼ávica izjema, po kateri se je vredno zgledovati.
  2. Ni dobre demokracije brez u─Źinkovite in od izvr┼íne oblasti neodvisne pravne dr┼żave, saj naj ta poleg drugega deluje tudi kot skrbnik eti─Źnega in po┼ítenega ravnanja nosilcev politi─Źne oblasti. To poslanstvo pa pravna dr┼żava vse slab┼íe uresni─Źuje. Razlog za to je predvsem v razdvojenosti ┬ápolitike (koalicija, opozicija), ki se ┼íkodljivo odra┼ża tudi v sestavi in delovanju vrhnjih organov sodnega sistema (ustavno sodi┼í─Źe,..) in s tem tudi v delovanju ┬ápravne dr┼żave. Poleg tega je splo┼íen razkroj eti─Źnih vrednot, ki ga je v zadnjih dveh desetletjih povzro─Źil neoliberalizem, oku┼żil tudi pravno dr┼żavo.

Vzrokov, zakaj je demokracija po vsebini mo─Źno oslabela, torej ni malo. Je pa dobro, da se ve, kako jih je mo┼żno odpraviti ali vsaj omejiti njihovo ┼íkodljivost. Zdravljenje demokracije pa je vendarle zelo ote┼żeno, saj mu nasprotujejo osrednji nosilci dru┼żbene mo─Źi, to sta z interesnimi lobiji dobro podprta vodilna politika in pa finan─Źni kapital. Splo┼ína dru┼żbena kriza se bo zato v svetu ┼íe naprej poglabljala, to pa bo ustvarjalo vse ugodnej┼íe pogoje za uveljavljanje avtoritarnih oblik vladanja, tudi podobnih onim, ki jih pod imenom fa┼íizem poznamo iz prej┼ínjega stoletja. To se ┼że dogaja, tudi v na┼íi sose┼í─Źini. Nam Slovencem mora zato biti ┼íe posebno veliko do tega, da demokracijo vsaj doma krepimo in da tudi EU postane mo─Źna demokrati─Źna tvorba. Pomemben korak v tej smeri bomo lahko ┼íe letos storili, ─Źe nam bo uspelo s spremembami volilne zakonodaje, ki se jih ┼że pripravlja, temeljito okrepili vpliv volivcev na sestavo parlamenta.

Andrej Cetinski, SINTEZA, 12.8.2019

Drugi tir – Poro─Źilo PSCN

ODPRI

Somrak slovenskega ban─Źni┼ítva

volilni sistem = negativna kadrovska selekcija = somrak slovenskega ban─Źni┼ítva

Mag. Emil Lah, nekdanji odgovorni urednik Ban─Źnega vestnika, kljub uvodni ugotovitvi, da je javna debata o poslovnih bankah skrajno spolitizirana in polna demagogije, v prispevku analizira in predstavi proces ban─Źne sanacije ter katastrofalne ┬╗zmote in napake┬ź pri tem.

Nekaj misli iz prispevka:
– Te┼żko bi zanikali oceno evropske komisije, da se je na┼ía dr┼żava v letih 2012 in 2013 soo─Źala z resnimi makroekonomskimi neravnovesji (prezadol┼żenost podjetij, pove─Źevanje obsega slabih posojil, pre┼íibka kapitalska ustreznost bank, pove─Źevanje javnega dolga in prora─Źunskega primanjkljaja). Banka Slovenije je zato morala ukrepati, res pa je, da bi lahko ukrepala tudi druga─Źe.
– Izvirni grehi slabe ban─Źne prakse so se dogajali v poslovnih bankah, ki so jim v prvi vrsti botrovali ─Źlani uprav teh bank, delno pa tudi politi─Źno nastavljeni in strokovno premalo kompetentni ─Źlani nadzornih svetov. Naravnost perverzno je, da se sedaj posku┼ía na razli─Źne na─Źine ┬╗prodajati meglo┬ź in za┼í─Źititi ─Źlane uprav bank, ki za domnevno kriminalne posle in podeljevanje kreditov prijateljskim dru┼żbam in sorodnikom ┼íe niso kaznovani.
– O─Źitno je, da je prihajalo in ┼íe prihaja do negativne kadrovske selekcije, saj je lahko skoraj vsak s politi─Źnim pedigrejem predsednik vlade, guverner centralne banke, minister ali poslanec, ker niso jasno dolo─Źeni strokovni, zna─Źajski in drugi kriteriji, ki bi jih morali izpolnjevati kandidati za te najbolj odgovorne funkcije v dr┼żavi. Zaradi tak┼íne ┼íkodljive prakse strank na oblasti je osebni in dru┼żbeni standard velike ve─Źine dr┼żavljanov vsaj za tretjino ni┼żji, kot bi lahko bil, ─Źe ne bi bilo tako, kot je.
– Negativna kadrovska politika na┼íih strank: ‘Ne moti to, da je pri nas precej idiotov, moti pa to, da nas ti idioti vodijo.’
– Biv┼íi guverner centralne banke dr. Bo┼ítjan Jazbec je v svoj zagovor pred kratkim javno povedal, da o┼íkodovanje ban─Źnega premo┼żenja na sodi┼í─Źu ni bilo dokazano. A pri sanaciji slovenskih bank decembra 2013 namre─Ź ni ┼ílo zgolj za pravni vidik, ampak tudi za resne finan─Źne, eti─Źne in politi─Źne posledice. S tega ┼íir┼íega zornega kota je biv┼íi guverner vendarle prodal du┼ío hudi─Źu, to je neizvoljenim tehnokratom ECB in ideologom neoliberalizma, h katerim se je zatekel in ki so mu zaradi ┬╗zvestobe┬ź omogo─Źili dobro pla─Źano slu┼żbo v evropskem enotnem odboru za re┼íevanje bank. Odlo─Źitev biv┼íega guvernerja o odhodu v tujino je po svoje razumljiva, saj slednji ne verjame v neodvisnost slovenske policije in to┼żilstva, kot je javno povedal. Zakaj je potem sploh kandidiral za guvernerja Banke Slovenije, ve samo on.

Somrak slovenskega ban─Źni┼ítva

Kaj imata skupnega SDH in volilna zakonodaja?

Slabo upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja je brez dvoma ena osrednjih te┼żav Slovenije, za kar je nedvomno odgovorna politika.

Ustavno sodi┼í─Źe je stranke pripravilo do tega, da morajo po ve─Ź kot dveh desetletjih vendarle dopolniti volilno zakonodajo. A volivci ne smemo pristati le na marginalne korekcije, saj dr┼żava mo─Źno potrebuje ve─Ź demokracije, ne formalne, pa─Ź pa po vsebini.

Demokracijo je treba zdraviti, to pa je v na┼íem primeru smiselno pri─Źeti s spremembo volilne zakonodaje.

V Slovenji imamo mno┼żico manj┼íih in srednjih podjetij, ki so dobro vodena, poslujejo uspe┼íno in najve─Ź prispevajo, da se zadnja leta lahko pohvalimo s spodbudno gospodarsko rastjo. Imamo tudi nekaj, vsaj za na┼íe razmere uspe┼ínih velikih podjetij, ki pa so v precej┼ínjem delu v tuji lasti. V enem pogledu pa smo prav posebni. Pred nekaj leti smo si namre─Ź omislili ┬ázdru┼żeno podjetje ÔÇô holding, v katerega smo vklju─Źili ve─Źino podjetij in bank, v katerih je dr┼żava ve─Źinski lastnik. Njegovo ime je Slovenski dr┼żavni holding (SDH) in upravlja ve─Ź kot 90 podjetij s skupnim kapitalom, ki presega 10 milijard evrov.

SDH je tako velik in raznolik poslovni sistem, da je od njega oziroma njegovega upravljanja v nemajhni meri odvisno, kako gospodarsko diha celotna dr┼żava. Zato bi bilo razumno, da ima strokovno in po vodstvenih izku┼ínjah mo─Źan nadzorni svet (NS), katerega primarna skrb je zagotoviti u─Źinkovito vodenje tega pomembnega sistema. Mesto predsednika uprave holdinga naj bi se zato poverilo osebi, ki se po vodstvenih izku┼ínjah uvr┼í─Źa med vrhunsko uspe┼íne gospodarstvenike in je tudi eti─Źno dokazljivo neopore─Źna. Te usmeritve pa njegov NS doslej ni jemal prav resno. Tako je sredi leta 2016 za predsednico uprave imenoval Lidijo Glavina, ki je bila, sode─Ź po javno dostopnih informacijah, povsem brez relevantnih vodstvenih izku┼íenj. V holding vklju─Źena podjetja so pod njenim vodstvom sicer poslovala uspe┼íneje kot pred tem, a ne grede dvomiti, da se je to zgodilo predvsem iz razlogov, zaradi katerih je slovensko gospodarstvo po letu 2015 na sploh pospe┼íeno raslo. Uspe┼ínost njenega vodenja je zato primerneje presojati po aktivnostih, ki so bile res njena domena, to pa je bila predvsem privatizacija dr┼żavnih podjetij in bank. Holding jo je izvajal vse prej kot zadovoljivo in kar te┼żko bi na┼íli primer odprodaje dr┼żavnega premo┼żenja (banke) iz zadnjih let, ki ni bila izvedena vpra┼íljivo; za izrazito neuspe┼íno velja tudi prodaja banke  NKBM, s katero je dr┼żava iztr┼żila 250 mio evrov, njena realna vrednost pa naj bi bila tri do ┼ítirikrat vi┼íja.

Zaradi nedomi┼íljene in slabo izvajane privatizacije je Slovenija finan─Źno ┼że veliko izgubila, prizadet pa bo tudi njen prihodnji razvoj. To pa ni vsa ┼íkoda, ki nam jo povzro─Źa slabo upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja. Slednje namre─Ź deluje kot eno osrednjih goji┼í─Ź klientelizma in korupcije, to je bolezni, ki dru┼żbo podobno na┼żira kot to po─Źne rak v ┼żivem organizmu. Da smo kot dru┼żba v povezavi s SDH resno prizadeti, pa ne gre prednostno kriviti njegovega NS in vodstva, pa─Ź pa bolj tiste, ki so poskrbeli, da imamo v tem primeru opraviti s sistemsko ureditvijo, ki dopu┼í─Źa ali celo spodbuja slabo upravljanje. Uveljavil jo je Zakon o SDH, sprejet v aprilu 2014. V njem je zapisanega veliko lepore─Źja o dobrem upravljanju, ki mu ne gre oporekati, glede sestave in imenovanja NS pa je uvedel povsem neprimerno re┼íitev. Ta, za dobro upravljanje klju─Źni upravljavski organ, ima namre─Ź v SDH le pet ─Źlanov (po nem┼íki zakonodaji bi jih imel 20), ki jih formalno imenuje dr┼żavni zbor, dejansko pa o njih odlo─Źa vlada v vlogi skup┼í─Źine SDH. Ni te┼żko razumeti, da ┼żeli vsaka od politi─Źnih strank, ki sodeluje v koalicijski vladi, imeti svojega predstavnika v NS SDH, in ne presene─Źa, ─Źe ta kot nadzornik vsaj tako kot za skupne interese dr┼żave skrbi tudi za  koristi ┬╗njegove┬ź stranke in z njo povezanih interesnih krogov. Problemati─Źnost take sestave NS potencira ┼íe to, da se pri nas vlade dokaj  pogosto menjujejo, saj imamo v obdobju dobrih ┼ítirih let, odkar velja Zakon o SDH, ┼że tretjo vlado. Ob vsem tem je la┼żje razumeti, zakaj je uspelo interesnim povezavam, ki se okori┼í─Źajo z dr┼żavnim premo┼żenjem, da nam je najve─Źji poslovni sistem v dr┼żavi v zelo kriti─Źnem ─Źasu skoraj tri leta vodila sicer simpati─Źna dama, ki pa tej nalogi  preprosto ni bila dorastla.

Z zakonom dolo─Źeno oblikovanje NS SDH spada slej ko prej med najbolj ┼íkodljive sistemske re┼íitve, ki si jih je doslej omislila na┼ía politika. Organizirana civilna dru┼żba (Zveza sindikatov, ZDUS, Sinteza) je zato ob aktivnem sodelovanju stranke SD  v letu 2017 pripravila zakonski predlog, s katerem naj bi upravljanje SDH preuredili po nem┼íkem vzoru. Predlog je bil posredovan parlamentu, a je takrat najmo─Źnej┼ía koalicijska stranka SMC ┼że v startu prepre─Źila njegovo obravnavo, kaj ┼íele sprejem. To svoje ravnanje je lahko oprla na mnenje Zdru┼żenja nadzornikov Slovenije, saj so klju─Źne osebe v tej  ustanovi odsvetovale spremembo Zakona o SDH, za kar so o─Źitno imele tehtne razloge.

Lidija Glavina ne vodi ve─Ź SDH, saj jo je NS letos pred─Źasno razre┼íil. Tega verjetno ni storil po lastni presoji, pa─Ź pa naj bi ┼ílo za predlog vlade, to je njegove skup┼í─Źine. ─îe je bilo tako, je vlada ravnala razumno, ─Źeprav je s tem storila le prvi korak v smeri bolj u─Źinkovitega upravljanja dr┼żavnega premo┼żenja. Potrebnih bo namre─Ź ┼íe ve─Ź korakov, eden klju─Źnih pa je brez dvoma temeljita prenova Zakona  o SDH v delu, ki ureja njegovo upravljanje. Pri tej prenovi pa ne bodimo inovativni, pa─Ź pa se raje zgledujmo po uspe┼íni praksi drugih dr┼żav, ┼íe predvsem Nem─Źije.

Slabo upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja je brez dvoma ena osrednjih te┼żav Slovenije. Iz razlage, ki jo ponujajo gornje vrstice, nedvomno izhaja, da je  zanjo odgovorna politika, predvsem vladajo─Źa; po njeni volji se namre─Ź pri nas  vztraja  pri sistemskih re┼íitvah, ki dopu┼í─Źajo, da se skupne interese dru┼żbe na veliko podreja koristim o┼żjih skupin ali celo posameznikov. Za dr┼żavo, kjer se to dogaja, velja, da njena demokracija boleha in to se tudi nam dogaja. Na┼í politi─Źni sistem ima tudi sicer prepoznavne znake strankokracije, to je vladavine politi─Źnih strank, ki sicer spo┼ítuje formalno demokracijo, po vsebini pa jo mo─Źno omejuje oziroma jo dela neu─Źinkovito. Demokracija pa je tako dragocena, da jo je treba zdraviti, to pa je v na┼íem primeru smiselno pri─Źeti s spremembo volilne zakonodaje in iz nje izlo─Źiti re┼íitve, ki krepijo strankokracijo.

Na┼íe ustavno sodi┼í─Źe je politiko pripravilo do tega, da se je po ve─Ź kot dveh desetletjih vendarle lotila dopolniti volilno zakonodajo. Spremembe, ki jih bo ponudila, bodo zelo verjetno tako naravnane, da se strankokracije ne bi resneje prizadelo. Na to pa volivci ne smemo pristati, saj dr┼żava  mo─Źno potrebuje ve─Ź demokracije, ne formalne, pa─Ź pa po vsebini. ─îe pri tem ne bomo uspeli, bomo tudi dr┼żavno premo┼żenje ┼íe naprej upravljali podobno, kot smo ga doslej. Torej imata SDH in volilna zakonodaja kar veliko skupnega.

Andrej Cetinski, Sinteza, 5.8.2019

Je bil posel na drugem tiru rezerviran ┼że vnaprej?

Avtorja, uspe┼ína raziskovalna novinarja Primo┼ż Cirman, Vesna Vukovi─ç razkrivata ozadja in povezave klju─Źnih ljudi, ki naj bi z javnim denarjem gradili drugi tir. V prispevku objavljata podatke, ki pod vpra┼íaj postavljajo delovanje dr┼żavnega podjetja 2TDK pri razpisu za gradnjo mostu ─Źez reko Glin┼í─Źico na trasi drugega tira Diva─ŹaÔÇôKoper. Ob sumih konfliktov interesov krepijo tudi dvome o tem, ali se v podjetju, ki ga je dr┼żava ustanovila za gradnjo in upravljanje drugega tira, res trudijo, da kon─Źna cena projekta ne bo vi┼íja od predvidenih 1,15 milijarde evrov iz investicijskega programa.

Je to dokaz, da je bil posel na drugem tiru ┼że rezerviran za Petri─Źa, Polani─Źa in ┼ákrabca?

Ve─Ź prispevkov o tej temi.

Gre res samo za oblast?

Novela, ki vsem zmagovalcem na volitvah v volilnih okrajih ne zagotavlja mandata,  je gnil kompromis na ra─Źun resni─Źne demokracije.

─îe je predlog izoblikovan pri predsedniku Pahorju najve─Ź, kar je slovenska politika voljna ponuditi svojim dr┼żavljanom, se Sloveniji kot dru┼żbeni skupnosti ne pi┼íe dobro.
Bralec si lahko sam zamisli odgovor kakega ┬╗strumnega strankarskega po┼ítenjaka┬ź ob vpra┼íanju: ┬╗Povej mi, zakaj ti pravzaprav gre! Ali ti gre za demokracijo ali za oblast?┬ź

Dr. Miran Mihel─Źi─ŹOgro┼żeni ideali demokracije

So bile na┼íe banke leta 2013 res za v ste─Źaj?

Zakaj centralni ban─Źniki zaradi sanacije ne bi smeli biti zaprti in kaj je zelo narobe?

Sme pretirana dokapitalizacija bank, ker je v korist davkopla─Źevalcev (─Źeprav ni), biti nezakonita?

Ali je delovanje v korist davkopla─Źevalcev sploh lahko nezakonito?

Razprave, kak┼íni naj bi bili prikriti motivi NPU za preiskovanje zlorabe polo┼żaja vodilnih v Banki Slovenije pri dokapitalizaciji NLB decembra 2013, so brezpredmetne. Bistveno je dvoje: prvi─Ź, ali je moral biti pregled kakovosti sredstev (AQR) skladen z mednarodnimi standardi poro─Źanja in ocenjevanja; in drugi─Ź, ali je bil izveden mimo teh standardov. Prvo je bilo jasno in izrecno dolo─Źeno v vseh takrat relevantnih slovenskih in evropskih pravnih aktih, o drugem pa ovadba NPU raz─Źlenjuje na ve─Ź deset straneh in s pri─Źanji ve─Ź poobla┼í─Źenih strokovnjakov, seveda pa bodo imela kon─Źno besedo sodi┼í─Źa.

Ve─Ź v odzivu Tadeja Kotnika na komentar urednice Financ o ovadbi nekdanjega vodstva Banke Slovenije v zvezi z ukrepi za dokapitalizacijo bank.