Author Archives: admin

Gibanje za neodvisno in javno RTV SLO

Gibanje za javno in neodvisno RTV SLO aktivno spremlja delovanje in polo┼żaj RTV SLO v na┼íi dr┼żavi.
Pred vrati je glasovanje oziroma izbor osmih (8) ─Źlanov Programskega Sveta RTV SLO iz vrst civilne dru┼żbe, ki je klju─Źno za bodo─Źo upravljavsko in vsebinsko usmerjenost RTV SLO, predvsem pa za njegovo neodvisnost.
Ob─Źasno se pojavljajo poskusi, da bi se javno radiotelevizijo podrejalo, ┬╗uravnote┼żevalo┬ź ali celo uti┼íalo.
Gibanje za javno in neodvisno RTV SLO se obra─Źa na javnost, ki ┼íe ni zaslepljena s posameznimi ideologijami, temve─Ź razume vlogo in pomen javne radiotelevizije, kot enega od garantov za demokrati─Źno obve┼í─Źenost z vpra┼íanjem:
KAK┼áEN MEDIJSKI PROSTOR SI ┼ŻELITE?

Proti izkori┼í─Źanju izrednega stanja za podrejanje RTV SLO

Vsaka ÔÇŽ ima svoj ┬╗faktor┬ź

Prav presenetljivo je, kako se Slovenci ukvarjamo z velikimi ideolo┼íkimi vpra┼íanji, pri katerih smo pripravljeni v nedogled vztrajno in neuspe┼íno prepri─Źevati, dokazovati, zmerjati in ┼żalite vernike nasprotnih veronaukov, medtem pa mirno sprejemamo dokazane primere zlorab, zaradi katerih vsi ┼żivimo veliko slab┼íe, kot si zaslu┼żimo in se mirno sprijaznimo, da je to pa─Ź tako, saj ima vsaka vlada svoj ┬╗faktor┬ź in se je zato povsem nesmiselno ukvarjati s problemi, ki jih zaradi narave stvari menda ni mogo─Źe re┼íiti.

Javnost ta ┬╗faktor┬ź sicer opa┼ża in nanj tudi opozarja, a se vpra┼íanja o zlorabah oblasti za pretakanje javnega denarja v malhe pajda┼íkih kapitalistov, skorumpiranih birokratov, nesposobnih in pokvarjenih politikov redno nekako razvodenijo in se obravnavajo kot nepomembna vpra┼íanja. Vzorec reakcije na ┼íkandalozna razkritja zlorab je vedno enak. Ta vpra┼íanja naj razre┼íujejo pristojni organi pregona in pravosodje, pri ─Źemer je dejstvo da ti organi svoje funkcije ne opravijo zadostno, zaradi ─Źesar se zlorabe stopnjujejo in se ┼íirijo enako intenzivno, kot nadvse ku┼żni virus COVID – 19.

Dokler ne bomo doumeli in ukrepali zoper faktorje zlorab in neumnosti, bomo ┼żiveli zgolj v opazovanju le-teh. To je tako, kot z epidemijo. Dokler ne bomo zatrli COVIDA ÔÇô 19, toliko ─Źasa ga bomo morali prena┼íati in trpeti njegovo iz─Źrpavanje slovenskega prebivalstva.

Stanko ┼átrajn: Politika in manekenke – Vsaka ima svoj faktor

zgoraj “faktor” spodaj ┬╗fakti┬ź

.

OVADBA ÔÇô 19.11.2018
Na podlagi dolo─Źb Zakona o kazenskem postopku vam po┼íiljamo OVADBO zoper vodstvo SDH ÔÇŽ, zaradi storitve kaznivega dejanja (podcenjena prodaja delnic NLB) in s tem o┼íkodovanja dr┼żavnega premo┼żenja za najmanj 502 mio EUR.
ODGOVOR Specializiranega dr┼żavnega to┼żilstva – 10.3.2020
SINTEZA – 14.3.2020
Spo┼ítovani, prejeli smo va┼í odgovor ÔÇŽ za kar se vam zahvaljujemo. Glede na to, da je bila na┼ía ovadba zavr┼żena, vas prosimo ┼íe za odgovor iz katerega razloga je bila zavr┼żena. V primeru, da je kriminalisti─Źna policija ali NPU v zvezi z na┼ío ovadbi izdelala poro─Źilo vas prosimo ┼íe, da nam to poro─Źilo posredujete.
ODGOVOR TO┼ŻILSTVA ÔÇô 9.4.2020
SINTEZA ÔÇô 11.4.2020
Spo┼ítovani, zahvaljujemo se vam za ob┼íirno obrazlo┼żitev, zakaj nam ne morete posredovati poro─Źila policije v zadevi na┼íe ovadbe zoper vodstvo SDH zaradi podcenjene prodaje delnic NLB. ┼Żelimo pa spomniti, da smo v istem zaprosilu vpra┼íali tudi iz katerih razlogov je bila na┼ía ovadba zavr┼żena in prosimo ┼íe za ta odgovor.
ODGOVOR TO┼ŻILSTVA ÔÇô 16.4.2020

Avtoritarizem in pandemija imata mnogo skupnega

┬╗V ─Źasu pandemije lahko nekateri ukrepi mo─Źno spominjajo na avtoritarizem. Prepoved velikih javnih sre─Źevanj, na primer, je tako klasi─Źen ukrep avtoritarnih re┼żimov, kot tudi vsake razumne strategije za nadzor ┼íirjenja virusa.
Sama po sebi se odpira prilo┼żnost, da avtokrati izkoristijo situacijo, pri ─Źemer je pandemija priro─Źno kritje za izvajanje politik, ki bi sicer povzro─Źila veliko ve─Ź odpora doma in na mednarodni ravni. Medtem ko je prebivalstvo doma in so mediji nepozorni, je ─Źas in prostor za politi─Źne premike, ki bi sicer bili nemogo─Źi.
V Sloveniji nova desna vlada preizku┼ía to teorijo do skrajnosti.┬ź

Tako za─Źne ob┼íirnej┼íi opis trenutne situacije v Sloveniji Matthew Porges na blogu London Review of Books

Predlogi za ukrepe na podro─Źju gospodarstva

Delovni skupini za pripravo drugega likvidnostnega paketa

Klara Stani─Ź, ─Źlanica Programskega sveta Sinteze na osnovi izjemno bogatih poslovnih izku┼íenj pi┼íe Delovni skupini vlade RS za pripravo drugega paketa ukrepov, v katero smer morajo ukrepi delovati.

.

.

Spoštovani!
Na vas se obra─Źam s predlogi za katere menim, da so vam lahko v pomo─Ź pri pripravi paketa za pomo─Ź podjetjem, ki so se zna┼íla v likvidnostnem kr─Źu zaradi ukrepov slovenske in tudi tujih vlad v ┼ítevilnih dr┼żavah zaradi pandemije COVID19. Podjetja potrebujejo u─Źinkovite ukrepe, ki jim bodo ─Źim hitreje in enostavneje pomagala pri premagovanju te┼żav.
Osebno se ┼że od 2005 ukvarjam s finan─Źnim risk managementom – zavarovanjem terjatev, analizami poslovanja podjetji in posredno upravljanjem likvidnostnih tokov. Bila sem direktorica Coface Slovenije, 2004-2013, kar pomeni da sem tekom prej┼ínje finan─Źne krize bila zelo vpeta v vpra┼íanja (ne)likvidnost in (in)solventnost slovenskih (in tujih) podjetji.
V preteklih tednih in dneh sem bila v intenzivnih pogovorih s podjetji, predvsem z izvozniki ter tudi dobavitelji slovenskem HoReCa sektorju.

Veseli me, da vas lahko obvestim, da po prejetih informacijah velika ve─Źina proizvodnih podjetij obratuje, nekatera z enakim ali celo pove─Źanim obsegom naro─Źil.
Seveda le to ne velja za mikro in mala storitvena podjetja, podjetja ki ponujajo potni┼íki promet, skoraj celoten gostinsko-turisti─Źen sektor (izjeme so dostave na dom) kot tudi podjetja v avtomobilskem sektorju, ki zaradi dobaviteljskega kr─Źa (pomanjkanje repro materialov, nezmo┼żnosti prihoda delavcev ipd) oziroma zaradi ukrepov vlad v drugih dr┼żavah in zaprtja na strani kupcev, poslujejo v zmanj┼íanem obsegu.
Mnenja sem, da je tem podjetjem potrebna nujna likvidnostna injekcija (namenska sredstva) ÔÇô predvsem zaradi popla─Źila njihovih dobaviteljev, iz Slovenije in tujine, in da je le ta potrebna ┼áE pred koncem meseca aprila. (Ve─Ź o tem pod ┬╗asignacija obveznosti┬ź)
Dodatno je nujno potrebno pomagati podjetjem, ki so doma─Źi dobavitelji (tj. uvoznikom in proizvajalcem), ki imajo izpad iz dohodka od javnih naro─Źil (vrtci, ┼íole, i dr) saj so mnogi isto─Źasno utrpeli tudi zaradi izpada na HoReCa segmentu! Menim, da bi jim ┼íole lahko izpla─Źale vsaj 75% mese─Źne realizacije, saj ta denar imajo v svojih prora─Źunih. Glede pomo─Źi gostincem in hotelom je predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS zapisal, da je potrebna pomo─Ź v vi┼íini vsaj 10% letnega prometa, torej 270 mio, ─Źe sledimo avstrijskem zgled.

Glede nekaterih dodatnih ukrepov o katerih sem brala predlagam:

Ve─Źstranski obvezni pobot preko AJPESa, kar predstavlja knjigovodsko zapiranje pozicij, podjetjem ne pove─Źuje likvidnosti, in vsekakor ne pomaga likvidnosti slovenskih izvoznikov.

Namesto odkupa terjatev predlagam razmislek o asignaciji obveznosti
Za podjetja, ki imajo zaradi zaprtja te┼żave z likvidnostjo (npr. hoteli, trgovine ne┼żivilskega sektorja, gostinski objekti in druga podobna podjetja) ÔÇô obenem pa imajo obveznosti do slovenskih in tujih dobaviteljev, bi dr┼żava z namenskimi sredstvi z asignacijami pla─Źala njihove obveznosti. S tem bi razbremenili likvidnostni kr─Ź ┼ítevilnih slovenskih podjetji.
Ti bi denar prejeli direktno npr. od banke SID oz. druge banke, z namenom zagotoviti likvidnost in izogibanje v prvi posledici: zamudam s pla─Źili, izvr┼íbam, to┼żbam itn.; v drugi posledici: zni┼żevanja bonitetnih ocen (na ravni posameznih podjetij in tudi na ravni celotnega gospodarstva dr┼żave!) in s tem povezane dodatne ohromitve likvidnosti (nezmo┼żnost poslovanja (nakupovanja) na odprto); in v tretji posledici: nastopa insolventnosti podjetij in domino u─Źinka.

Asignacija bi za dol┼żni┼íko podjetje predstavljala kredit z ro─Źnostjo dveh ali ve─Ź let odvisno od EBIDTA. V shemo upravi─Źenosti bi sodili ra─Źuni podjetij, ki so direktno ali indirektno prizadeti z ukrepi(slednja bodo le to dokazovala) in so bili izstavljeni v obdobju od npr sredine februarja do npr 13.3.2020 (ali kak┼íen dan kasneje), ko ve─Źina podjetij ni ve─Ź naro─Źala oziroma jim dobavitelji niso dobavljali oz fakturirali.

Za izpeljavo mno┼żi─Źnih asignacij se bi lahko reaktiviral Prvi Faktor (v likvidaciji) in bi ga dr┼żava uporabila kot ┬╗orodje┬ź za prenos sredstev do upnikov; druga mo┼żnost je, da se pozovejo podjetja, ki se sicer komercialno ukvarjajo z odkupom terjatev (faktoring podjetja oz banke), saj je za tovrstni posel potreben sofisticiran software in operativno znanje.

Glede odkupa terjatev za ostala podjetja, posebno velja izpostaviti izvoznike, ki v veliki ve─Źini ┬╗normalno┬ź poslujejo, je potrebno razmisliti o ─Źasovni primernosti predlagane sheme za odkup terjatev. Namre─Ź precej izvoznikov ima (doma─Źe in tuje) terjatve zavarovane pri kreditnih zavarovalnicah oz. se ┼że poslu┼żujejo komercialnega faktoringa. Obenem imajo (relativno) dolge pla─Źilne roke, ki se za zdaj spo┼ítujejo. Trenutno zapadajo fakture iz januarja, februarja ÔÇŽ ali celo decembra 2019, ter je potreben razmislek o morebitni pomo─Źi izvoznikom za obdobje ─Źez 2-4 mesece, ko bo bolj razviden dejanski vpliv COVID ukrepov na likvidnost in solventnost njihovih kupcev.

V tem kontekstu ┼żelim izraziti pomislek, ali imata DUTB ali banka SID zadosti operativnih izku┼íenj za izvajanje ukrepa odkupa terjatev.

Po drugi strani, obstajajo komercialna podjetja in banke, ki storitev odkupa terjatev opravljajo ÔÇô in se po potrebi omenjeni odkup izpelje prek njih (s sredstvi banke SID, ─Źe bi bilo potrebno). Za primer, da bo RS odkupovala terjatve, je potreben posebej tehten premislek o tem, ali bo to regresni ali brezregresni odkup, posebno za primer da terjatve niso zavarovane in dol┼żni┼íko podjetje postane insolventno. Dodatno, ali bodo v to shemo vklju─Źene terjatve tudi do tujih dol┼żnikov? Nekateri tuji kupci bodo propadli, ampak verjetno ve─Źina neÔÇŽ Postavlja se vpra┼íanje, kdo bo ┬╗vra─Źal┬ź odkupljene (nezavarovane) terjatve? Morda je tudi tu potreben razmislek o namenskih sredstvih?

Ideja o garancijah za poslovne terjatve (banke SID ?) za slovenske izvoznike je tudi vpra┼íljiva, saj ni jasno, kdo jih lahko izda (v skladu z OECD in EU pravili), saj do sedaj banka SID tovrstnih kratkoro─Źnih in ne-investicijskih poslov ni zavarovala, posebno ne znotraj EU. Morda lahko pri tem pomaga Coface PKZ, ali celo Zavarovalnica Triglav, ki ima oddelek za tovrstne posle.

Vezano za ┼że obstoje─Źe objavljene ponudbe financiranja s strani banke SID z garancijami MF, ni prav jasno za katera sredstva gre, in ali je govor o ┬╗novo-odobrenih sredstvih┬ź v skladu z (morebitnem) COVID19 paketom ali ne, bi rada izpostavila dve zadevi – vpra┼íljiva je dejanska vi┼íina sredstev, ki jih bo banka SID lahko plasirala, saj podjetja ki so sedaj na udaru (in imajo par sto zaposlenih!) najverjetneje ne izpolnjujejo zahteve po B- bonitetni oceni; ter da je potrebno omogo─Źiti tovrstno pomo─Ź tudi podjetjem, ki so utrpela izpad prometa zaradi ukrepov v tujih dr┼żavah tj ne samo slovenskih organov!

┼áe enkrat bi poudarila, da bodo trenutni likvidnostni ukrepi podjetjem v te┼żavah pomagala ┬╗samo┬ź zadihati, in da bo dr┼żava najverjetneje v 3-6 mesecih morala sprejeti ukrepe zaradi (ne)solventnosti podjetij, ter je potrebno ┼że sedaj zastaviti na─Źrt pomo─Źi podjetjem z zagotovljenim odjemom proizvodov (trgom), a isto─Źasno s slabo bonitetno oceno in visokim ┼ítevilom zaposlenih.

Z upanjem, da vam bodo predlogi v pomo─Ź in da bodo vzeti v obzir pri sestavljanju predlogov za pove─Źanje likvidnosti podjetij, vas lepo pozdravljam in ┼żelim vse dobro.

S spo┼ítovanjem, Klara Stani─Ź, Sinteza, 9.4.2020

Predlog Klare Stani─Ź je z odobravanjem objavljen tudi na blogu J. P. Damijana – Re┼íevanje likvidnosti podjetij: Asignacija obveznosti namesto kreditov ali odkupov

Korona virus prinaša zdravje

Ves denar, tudi tistega, ki si ga dr┼żave izposojajo od finan─Źne industrije je ustvaril ─Źlovek. Noben virtualni kapital ne more ustvarjati nove vrednosti.

Da bi brez ukrepov vlade zbolelo 480.000 Slovencev in bi jih umrlo 90.000, ni ve─Ź nevednost, je neumnost in vdano slu┼żenje gospodarju.
(Misel, da virus prinaša zdravje, vam bo razumljiva še pred koncem branja.)

Berem, da se je Slovenija v tem letu zadol┼żila ┼że za pet milijard. Pri tem moramo vedeti, da je ves ta denar in tudi tistega, ki si ga je dr┼żava in enako vse druge, izposojala od finan─Źne industrije ustvaril ─Źlovek. Noben virtualni kapital ne more ustvarjati nove vrednosti. Kapital je denar le ukradel. Prav v ta namen je v kulturo zavesti ─Źlove┼ítva in vsakega posameznika vgrajena ideologija, ki ustvarja prepri─Źanje, da je to naravno in druga─Źe ne more biti. Pravni, ekonomski, finan─Źni, socialni, izobra┼żevalni , tudi ┼íportni in drugi sistemi so le orodje tej ideologiji. Demokracija je pri tem le dogam, ki dela lepo sliko.
Preteklo krizo finan─Źnega sistema, ki je nastal zato, ker se je v finan─Źni sistem stekalo vedno ve─Ź in ve─Ź denarja, smo re┼íevali dr┼żavljani. Se ┼íe spomnite kako. Napovedovala se je nova kriza, sam sem jo v enem ─Źlanku napovedal leta 2009, ker se model delitve novo ustvarjene vrednosti prav ni─Ź ni spremenil. Finan─Źni sektor je zopet prepoln denarja.
Zadnje leto smo do┼żiveli, prvi─Ź v zgodovini ( z izjemo denarja, ki so ga v ┼ívicarske banke nalagali naftni ┼íejki), da so banke za─Źele zara─Źunavati negativne obresti za vloge fizi─Źnih in pravnih oseb na svojih ra─Źunih. To je jasno sporo─Źilo, da je v finan─Źnem sistemu preve─Ź denarja. Vemo, da je bilo zadol┼żevanje gospodarstva in drugih po krizi previdno in, da na finan─Źnem trgu niso ve─Ź prakticirali z razno raznimi fiktivnimi finan─Źnimi produkti. To so po─Źeli pred preteklo krizo, kar je ustvarilo zlom, in ne bi bilo ve─Ź verodostojno. Tudi ┼íiritev vojn bi bilo lahko za finan─Źno industrijo pogubni, ker je razplet vedno nejasen. So pa ┼że sedanje kar velik kupec denarja, ki ga ponuja finan─Źna industrija.
Finan─Źna industrija je morala najti re┼íitev. Negativne obresti za ban─Źne vloge so le bla┼żile in odlagale pot v bankrot bank. Banka bankrotira, ─Źe ima preve─Ź denarja v svojem sefu in za njega ne prejema obresti in zara─Źunavati stro┼íkov kreditiranja. Tudi zavarovalnice so del te industrije in dobijo zajeten kos poga─Źe.
Ob tem si je finan─Źni sistem ┼íe sam nastavil oviro, ko je zahteval, da so dr┼żave sprejele fiskalno pravilo. To je finan─Źni sistem potreboval, da je zagotovil vzdr┼żnost dr┼żavnih prora─Źunov, da so redno poravnavali stro┼íke in obresti preteklih kreditov s katerimi smo dr┼żavljani sanirali posledice pretekle krize, ko smo pokrivali ban─Źne luknje.
Ko se v finan─Źni sistem steka ve─Ź denarja kot so plasmaji je sistem bolan in s ─Źasom to povzro─Źi infarkt, bankrot banke. Enako kot pri ─Źloveku, ki ustvarja ve─Ź slabih misli kot dobrih.
Kaj storiti? Dr┼żavljani ┼że sedaj ve─Ź var─Źujejo, kot najemajo kredite. Izku┼ínja zadnje krize jih je naredila ┼íe bolj previdne, saj jih tudi zelo poceni denar ne premami. Gospodarstvo tudi ima izku┼ínjo in je ta ─Źas likvidnostno preskrbljeno prete┼żno iz lastnih sredstev. Kredite najema predvsem za stabilne projekte. Ostanejo le ┼íe dr┼żave. Njene politi─Źne strukture pa so tako v slu┼żbi kapitala in jih je strah le, ─Źe mu ne slu┼żijo kot to veleva.
Prvi pogoj za ozdravite finan─Źnega sistema je strah. Strah je bilo orodje, da smo pohlevno pokrili vse ban─Źne luknje in sprejeli fiskalno pravilo. ─îe bo dr┼żavljane strah in bo ┬╗pravi┬ź razlog za zadol┼żevanje dr┼żave, bodo povsem pozabili nanj. Potrebna je ┼íe le ┬╗realna┬ź potreba za zadol┼żevanje dr┼żave. To je mogo─Źe ustvariti le z ustavitvijo gospodarstva za primeren ─Źas.
Genialen na─Źrt so skovali ┬╗modreci┬ź teme finan─Źne industrije. Re─Źe se mu korona virus. Moral je biti neznan, nov, da vzbuja strah, moral se je ┼íiriti hitreje, kot vsi ostali, ─Źetudi ni ni─Ź bolj nevaren, kot vsi dosedanji virusi gripe. Tudi ti so vsako leto obi─Źajno novi. Propagandna ma┼íinerija kapitalske industrije je vse to, saj ima dolgoletne izku┼ínje, podkrepila perfektno. Ne mislite, da je sliko cerkve polne krst (bile so prazne), ali slike parka v ZDA, kjer naj bi pokopavali mrtve, posnel neodvisen novinar. Na┼ía vlada je oblikovala krizni ┼ítab in poklicala jelka, da smo se spomnili zadnje vojne in se je prebudil tudi takratni strah.
Vse je bilo izpeljano perfektno in vse se bo na stare tirnice vrnilo, kot bo ustrezalo finan─Źni industriji. Ne bomo pa dele┼żni pravih informacij o dejanskih posledicah korona virusa. Bodo povsem enake kot pri drugih epidemijah gripe. Moje videnje, ki prihaja iz vi┼íje zavesti, potrjuje dejstvo, da je v nemilost padla svetovna zdravstvena organizacija, pri nas doma pa zavod za javno zdravje. Ukrepi stroke ne bi ustvarjali dovolj strahu.
Strah je ob─Źutek, ki ga v nas zbudi hormon stresa kortizol . Tega ustvarijo s svojim znanjem zapisanim v DNK nadledvi─Źna ┼żleza. Komando pa ji da na┼ía du┼ía preko ┼żleze hipofize, ki se nahaja v mo┼żganskem dnu. Ko strah prihaja iz znanj zapisanih v izvorni zavesti je to dobro in nam reakcija na strah ohranja ┼żivljenje. Ko pa je strah ustvarjen iz znanj, ki nam jih je v zavest vcepila kultura ega (ideologije in njeni dru┼żbeni sistemi), pa strah ubija ─Źlove┼íko telo. Ta strah povezan s korona virusom je tak. Nevednost na┼íe zavesti daje prostor takemu strahu in samo ve─Ź znanja in vi┼íja znanja iz duhovne dimenzije ubijajo tak strah.
Zato je ustvarjena korona kriza tudi velika prilo┼żnost, da se ljudje za─Źnemo osvobajat vsega vsiljenega v na┼ío zavest, ki nas dela ujetnike in su┼żnje, da blejamo ob vseh ukrepih, ki jih oblast uvaja, da zadovolji interese finan─Źne industrije in tudi svoje. Njeni so imeti mo─Ź in oblast. Strah ljudi je najbolj┼íe orodje za dosego tega interesa.
Res pa me je strah vloge in nevednosti velikega dela┬╗stroke┬ź, ki tako malo ve o tehnologiji ┼żivljenja, kaj so bolezni in kaj njeni vzroki, kaj virusi in zakaj so del na┼íega telesa. Zgrozil sem se ob napovedi, da bi brez ukrepov vlade zbolelo 480.000 Slovencev in bi jih umrlo 90.000. To ni ve─Ź nevednost, je neumnost in vdano slu┼żenje gospodarju.
Korona virus ni bolezen, tudi ne ubija ─Źloveka le hudo bolnim pospe┼íi odhod du┼íe iz telesa. Je pa v tem primeru, ko je odigral vlogo v predstavi dobre re┼żije in izvrstne dramaturgije zdravilo za bolno finan─Źno industrijo.
Silvester Koprivnikar, Velenje, 9.4.2020

O prihodnjem kapitalizmu

Jutri┼ínji kapitalizem za gotovo ne bo ve─Ź tak, kot je danes.
Sedanjo virusno epidemijo bomo obvladali, a sledile bodo gospodarska, finan─Źna, socialna, politi─Źna in ┼íe kak┼ína kriza, in to verjetno takih razse┼żnosti, kot jih doslej nismo poznali. Sicer mo─Źno pohabljena demokracija bo hudo ogro┼żena. ─îe je takrat ne bomo uspeli obraniti, se ji bomo verjetno morali za dlje ─Źasa odre─Źi.

Jutri┼ínji kapitalizem za gotovo ne bo ve─Ź tak, kot je danes. O tem, kak┼íen naj bi bil, je v Dnevniku dne 3.4.2020 objavil zanimivo razmi┼íljanje Jo┼że P. Damijan. Po njegovih pri─Źakovanjih bo podoben onemu, ki smo ga poznali po drugi svetovni vojni. Ta se je, tudi po mojem razumevanju, od dana┼ínjega neoliberalnega pomembno razlikoval, ┼íe posebno po vlogi in delovanju dr┼żave. Dr┼żava je takrat u─Źinkovito regulirala in razvojno usmerjala trg, danes pa tega skoraj ne po─Źne ve─Ź. Davki na premo┼żenje in visoke dohodke so bili zelo visoki in dr┼żava je tudi sicer skrbela, da so bile socialne razlike za ve─Źino sprejemljive, danes pa so za bogate davki bistveno ni┼żji, socialne razlike pa so se neznosno pove─Źale. Dr┼żavo se je takrat u─Źinkovito in demokrati─Źno upravljalo, danes pa si je njeno upravljanje v veliki meri podredil kapital in tako prednostno podpira njegove interese. In kar je najpomembnej┼íe: takrat sta po┼ítenost in solidarnost nekaj veljala, danes pa je la┼ż kar obi─Źajno orodje pri zadovoljevanju pohlepa in ┼żal tudi pri uresni─Źevanju politi─Źnih ciljev. Na┼ítete spremembe sicer niso bile povsod enako intenzivne, saj so predvsem dr┼żave, v katerih prevladuje protestantska etika, z neoliberalizmom veliko manj oku┼żene, kot so na primer ZDA.
┼Żal imam pomisleke do Damijanovega optimizma, da se vra─Źamo v kapitalizem, kakr┼ínega smo po drugi svetovni vojni ┼że imeli. Ta je bil res za ve─Źino do te mere sprejemljiv, da si zaslu┼żi naziv ┬╗socialni┬ź kapitalizem, Tak pa je bil iz ve─Ź razlogov, za osrednjega pa gre ┼íteti to, da je imel zelo resno konkurenco. To vlogo oziroma celo gro┼żnjo je zanj predstavljala takratna Sovjetska zveza, ki je iz druge svetovne iz┼íla kot velika zmagovalka in je nadvse u─Źinkovito promovirala svoj socialni model dru┼żbe. Tudi sicer je krvavi vojni s Hitlerjevo Nem─Źijo sledila hladna vojna med zahodnim kapitalizmom in socialisti─Źno vzhodno Evropo, v takih razmerah pa si zahod ni mogel dovoliti socialnih nemirov in neu─Źinkovitega upravljanja dr┼żav. Da je kapitalizem takrat pre┼żivel, se torej razvojni smeri, ki je temeljila na mo─Źni in tudi socialni dr┼żavi, skoraj ni mogel izogniti. To usmeritev pa je pri─Źel opu┼í─Źati ┼że v osemdesetih letih prej┼ínjega stoletja, ko mu socializem ni ve─Ź pomenil resne konkurence, in ubral je novo, neoliberalno smer razvoja, Rezultati le te so po nekaj desetletjih vse prej kot dobri. Najbolj je za zahodni kapital nedvomno problemati─Źna na novo zrasla konkurenca v osebi kitajskega kapitalizma, ki svoj prvotni vzor, to je zahodni kapitalizem, v splo┼íni u─Źinkovitosti ┼że krepko prehiteva.
Tak kot je danes, neoliberalni kapitalizem ne bo pre┼żivel, saj zaradi slabega upravljanja dr┼żave ni ve─Ź dovolj u─Źinkovit in socialno vzdr┼żen. Eden njegovih mo┼żnih izhodov iz te zadrege je, da po pri─Źakovanju Damijana restavrira model ┬╗socialnega┬ź kapitalizma, ki se je zmagovalno obnesel v konkurenci s sovjetskim socializmom. Kapital tej razvojni smeri sicer ni naklonjen in bo zato uspela le v primeru, ─Źe bi zmogli resno preoblikovali sedanji model parlamentarne demokracije, saj je ta mo─Źno degeneriral in je upravljavsko vse manj uporaben. ─îe bi se tega problema lotila ve─Źina tistih, ki ┼íe verjamemo v demokracijo, uspeh ob dobrem vodstvu ne bi izostal. Da se bo to tudi dejansko zgodilo, pa ni prav verjetno. Mo─Źnim voditeljem, ti so za uspeh tovrstnih aktivnosti klju─Źni, namre─Ź do demokracije praviloma ni veliko, jih pa zato toliko bolj privla─Źi avtoritarno vodenje, ┼íe posebno ─Źe gre za eti─Źno vpra┼íljive osebe.
Bolj verjetno je zato, da bo neoliberalni kapitalizem pri iskanju izhoda iz sedanjih zadreg dal prednost razvojni smeri, ki se bo zgledovala po konkurenci, ki ga sedaj ogro┼ża, to je kitajski kapitalizem. Osrednja zna─Źilnost slednjega je mo─Źna dr┼żava, ki se jo avtoritarno vodi. To bi tudi za nas pomenilo smer razvoja v dru┼żbeni model, ki smo ga v prej┼ínjem stoletju pod imenom fa┼íizem ┼że preizkusili in si ga ne bi smeli ┼żeleti.
Sedanjo virusno epidemijo bomo kmalu obvladali, v to nas ve─Źina verjame. Temu pa bodo sledile druge krize, gospodarska, finan─Źna, socialna, politi─Źna in ┼íe kak┼ína, in to verjetno v takih razse┼żnosti, kot jih doslej nismo poznali. To bo tudi ─Źas, ko bo ┼że sicer mo─Źno pohabljena demokracija najbolj ogro┼żena. ─îe je takrat ne bomo uspeli obraniti, se ji bomo verjetno morali za dlje ─Źasa odre─Źi.
Andrej Cetinski, Sinteza, 4.4.2020

ZAHTEVA ─îLANIC IN ─îLANOV SLOVENSKEGA IN MEDNARODNEGA PEN-A VLADI, DR┼ŻAVNEMU ZBORU IN USTAVNEMU SODI┼á─îU RS

Zavedajo─Ź se nujnosti omejitev na individualni in kolektivni ravni, ki so namenjene zajezitvi epidemije koronavirusa,
podpisane ─Źlanice in ─Źlani Slovenskega in Mednarodnega PEN-a brezpogojno pri─Źakujemo,
da bo Vlada Republike Slovenije spo┼ítovala vse z Ustavo in zakoni zagotovljene pravice dr┼żavljank in dr┼żavljanov,
da Dr┼żavni zbor ne bo izglasoval nobenih zakonov, ki bi zo┼żevali dosedanje pravice ali pa uvajali nova in ┼íir┼ía pooblastila represivnih organov (prislu┼íkovanje, vstop v stanovanje ali pridr┼żanje brez sodne odlo─Źbe),
da Slovenska vojska ne bo prevzela policijskih nalog,
da bo sodni sistem na ─Źelu z Ustavnim sodi┼í─Źem nemudoma in kar najostreje sankcioniral vse zlorabe dr┼żavnih in represivnih organov ter v ─Źasu epidemije ┼íe posebej nevaren sovra┼żni govor, ki kr┼íi dostojanstvo in svobodo drugega, zato ne sodi pod vrednoto svobode izra┼żanja,
da morajo biti dosedanje kršitve, tudi tiste, ki jih je zagrešila sama Vlada Republike Slovenije, nemudoma kaznovane,
da se protikoronski zakoni ne bodo sprejemali za nedolo─Źen ─Źas, pa─Ź pa se bo sproti ugotavljala potreba po trajanju ukrepov in veljavnosti zakonodaje, sprejete v ta namen,
da bo brezpogojno spo┼ítovana pravica do svobode izra┼żanja, ki je vitalnega pomena ne le za umetnost in kriti─Źno mi┼íljenje, temve─Ź je tudi v ┼żivljenjskem interesu celotne dru┼żbe,
da bodo vse strukture oblasti spoštovale avtonomijo medijev,
da bo pri ukrepih zoper epidemijo koronavirusa dr┼żava ┼íe posebej ob─Źutljiva za vse ranljive in ┼íibkej┼íe skupine, starej┼íe, otroke, invalide, brezposelne, ┼ítudentsko populacijo, osebe s samostojnim statusom, prekarce, brezdomce, prosilce za azil, migrante,
ter da morajo ustrezni dr┼żavni organi poskrbeti za dostojno ┼żivljenje vseh dr┼żavljank in dr┼żavljanov, tudi umetnic in umetnikov, znanstvenic in znanstvenikov, intelektualk in intelektualcev, saj je tudi od njih v kar najve─Źji meri odvisna prihodnost na┼íe dru┼żbe
.

Ljubljana, 1.4.2020
─îlanice in ─Źlani Slovenskega in Mednarodnega PEN-a:

Boris A. Novak, Brane Mozeti─Ź, Draga Poto─Źnjak, Vinko M├Âderndorfer, Svetlana Slap┼íak, Tanja Tuma, Matej Krajnc, Marjan Strojan, Meta Ku┼íar, Slavko Pregl, Suzana Tratnik, Simona Semeni─Ź, Tone Per┼íak, Tanja Petri─Ź, Matja┼ż Han┼żek, Lucija Stupica Enbohm, Maja Vidmar, Simona ┼ákrabec, Gorazd Kocijan─Źi─Ź, Bojan Grobov┼íek, Marko Golja, Gabriela Babnik Ouattara, Peter Kuhar, Jani Oswald, Helena Kralji─Ź, Vesna Mikoli─Ź, Stanka Repar, Tatjana Pregl Kobe, Dragica ─îarna, Vlado ┼Żabot

Stali┼í─Źe in predlogi SINTEZE-KCD do kriznih ukrepov vlade – drugi─Ź

Spoštovani predsednik Borut Pahor;
Spo┼ítovani predsednik Igor Zor─Źi─Ź;
Spoštovani predsednik Alojz Kovšca;
Spoštovani predsednik Janez Janša,
.
V SINTEZI-KCD ┼íe naprej aktivno spremljamo situacijo, ki jo povzro─Źa epidemija korona virusa, in ukrepe, ki jih sprejemata slovenska vlada in politika za njeno zajezitev oz. ubla┼żitev. Zdaj je ┼że jasno, da bo epidemija trajala bistveno dlje, kot smo upali, in zahtevala ve─Ź ┼żrtev, kot smo se bali.
─îeprav so nekateri podatki o razvoju epidemije v Sloveniji tudi vzpodbudni (relativna saturacija prirastka oku┼żenih v zadnjih dneh), so po na┼íi oceni pred nami odlo─Źujo─Źi dnevi in tedni. Zato podpiramo odlo─Źnost, s katero je vlada krenila v oblikovanje za┼í─Źitnih ukrepov proti ┼íirjenju epidemije na eni ter obse┼żnega programa za socialno stabilizacijo in ohranjanje vitalnih potencialov na drugi strani. Mogo─Źe bi kazalo sprejeti ┼íe nekaj dodatnih ukrepov (za─Źasno prepoved adrenalinskih ┼íportov, npr.), druge omiliti (kmetovanje, saj se za─Źenja delo na poljih in v sadovnjakih), tretje pa bolje nadzorovati (obiski turisti─Źnih ob─Źin, itd.)
Ko analiziramo in ocenjujemo na─Źrtovane ukrepe za socialno in gospodarsko stabilizacijo, pa se nam zastavlja nekaj dodatnih vpra┼íanj:
  1. Po na┼íih ocenah v predlaganih ukrepih niso v zadostni meri zajete banke, ki bi glede na visoko stopnjo donosnosti v preteklih letih lahko in morale ve─Ź prispevati k socialni varnosti dr┼żavljanov;
  2. Med na─Źrtovanimi ukrepi nismo uspeli najti predlogov za aktiviranje izjemno velikih rezerv BS, ki bi lahko predstavljale najcenej┼íi denar za na─Źrtovane ukrepe;
  3. ─îeprav prepoznavamo nujnost, da vlada te ukrepe sprejme ─Źimprej, pa smo prepri─Źani, da je vsako sprejemanje zakonov (in drugih aktov) po hitrem postopku treba razumeti in opredeliti kot izjemo, ki ne sme voditi v novo stalno prakso;
  4. Aktiviranje SV in pove─Źevanje njenih pristojnosti (37. a ─Źlen) se nam zdi opravi─Źljivo in sprejemljivo le ob zelo jasni dolo─Źitvi ─Źasovnih in prostorskih omejitev;
  5. Povsem pa zavra─Źamo predloge, da se Policiji v nasprotju z dolo─Źili Ustave zagotovijo pooblastila za telefonsko sledenje dr┼żavljanov, elektronsko prepoznavo obrazov ali celo vdiranje v stanovanja. Sprejem teh ali takih ukrepov ocenjujemo kot vzpostavljanje policijske dr┼żave, kar bi nedvomno vodilo v socialne oz. politi─Źne konflikte in proteste, to pa bi obstoje─Źo krizno situacijo samo ┼íe poslab┼íalo. Zato pozivamo vse poslance, tako koalicijske kot opozicijske, da take predloge zavr┼żejo, saj kr┼íijo Ustavo, na katero so prisegli!;
  6. Predvsem pa predlagamo vladi, da opozori svoje ministre, da razne oblike postavlja┼ítva pred mediji, ki smo jim bili pri─Źe prvi teden po zamenjavi, ┼íkoduje tako njim kot celotni vladi, predvsem pa tudi pripravljenosti dr┼żavljanov, da sprejete ukrepe tudi zares spo┼ítujejo.
S pozdravi in spoštovanjem!
Programski svet SINTEZA-KCD, 31.3.2020

Oblast ne pokvari ─Źloveka, oblast le razkrije njegov zna─Źaj!

┼átirje znani intelektualci (Boris A. Novak, Darko ┼átrajn, Bla┼ż Zgaga in Slavoj ┼Żi┼żek) napadeni v groze─Źem sporo─Źilu Kriznega ┼ítaba RS.

Emil Milan Pintar, predsednik SINTEZA-KCD: ┬╗Zgro┼żen sem zaradi nesprejemljivega o┼żigosanja “druga─Źe misle─Źih”, ki so si ga dovolili nekateri neznani ─Źlani Kriznega ┼ítaba┬ź.

… in nadaljuje: Ne strinjam se s trditvijo mnogih, da oblast (lahko) pokvari ─Źloveka. Osebno mislim, da oblast le razkrije njegov zna─Źaj!
– Zakaj je ta razlika tako pomembna? Vzemimo prakti─Źen primer: ─Źe bi oblast kvarila ─Źloveka, potem bi se zdaj, ko imamo novo vlado, novo oblast, morali spra┼íevati, kdaj in koga od novih oblastnikov bo oblast pokvarila.
– ┼Że v prvih dneh po menjavi oblasti smo bili s strani nekaterih novih oblastnikov pri─Źe stvarem, ki so v normalnih demokrati─Źnih dru┼żbah absolutno nesprejemljive: ─Źiste la┼żi, neosnovano obto┼żevanje, nesprejemljivo o┼żigosanje posameznikov, ki ka┼że na politi─Źno diskvalifikacijo in (verjetno) preganjanje. Je mo┼żno, da je te ljudi nova oblast pokvarila ┼że v dnevu ali dveh? Nesmisel; ┼íe trnovska berivka se ne pokvari v dveh dneh!
– Nasprotno, oblast je le razkrila njihove pokvarjene zna─Źaje. Kar pomeni, da je Janez Jan┼ía v novo vlado ┬╗dobil┬ź nekaj ljudi s pokvarjenimi zna─Źaji. Ali jih je dobil zaradi svoje napa─Źne presoje, ali so mu jih vsilili novi ┬╗podporniki┬ź, ali je izbor takih ljudi posledica dejstva, da v sili hudi─Ź muhe ┼żre, je povsem vseeno. Tu so in to ni prav!
– Pravzaprav je ve─Ź kot narobe. Ti ljudje so v osnovi nevarni: najprej ugledu vlade, ki z njimi samo izgublja. Nevarni so vsem nam, ki v─Źasih v dolo─Źenih stvareh mislimo druga─Źe. Ali tistim, ki te┼żko poslu┼íamo ministre, ki nam la┼żejo v obraz in nas je namesto njih sram.
– Najbolj pa so nevarni njemu samemu, predsedniku vlade. Kajti, ker so o─Źitno pokvarjeni, kar so razkrili prvi dnevi njihove oblasti, bodo prej ali slej, ob prvi priliki, izdali tudi njega.
– Zato te pozivam, predsednik: ─Źe ho─Źe┼í vsaj malo spo┼ítovanja, ─Źe ho─Źe┼í kaj ve─Ź, kot golo oblast, ki jo bo┼í moral vsak dan braniti z ve─Źjim nasiljem, potem te pokvarjene ljudi ─Źimprej odstrani iz vlade. Ni dovolj, da jih samo uti┼ía┼í: prikrita pokvarjenost je ┼íe bolj nevarna od razkrite!

Javno pismo prizadetega B.A.N.: BEDA POLITI─îNEGA RAZREDA ali Krizni ┼ítab nesposobnih barab   

Boris A. Novak, Darko ┼átrajn in Bla┼ż Zgaga so vlo┼żili zahtevo za kazenski pregon neznanih storilcev v nedavno ukinjenem vladnem kriznem ┼ítabu

Stali┼í─Źe SINTEZE-KCD do kriznih ukrepov vlade

V SINTEZI-KCD pozorno spremljamo in podpiramo napore vlade, da bi upo─Źasnila ali celo prepre─Źila eksplozijo ┼ítevila oku┼żenih prebivalcev Slovenije in tako prepre─Źila razvoj epidemije po scenariju najbolj prizadetih dr┼żav, kot so Italija, ┼ápanija in nekatere druge. ─îeprav smo bili v SINTEZI-KCD med prvimi subjekti civilne dru┼żbe, ki smo pri svojem delu sprejeli vse potrebne ukrepe za fizi─Źno (ne socialno!) osamitev, delujemo naprej.

Kot analitiki dru┼żbenega dogajanja se zavedamo nevarnosti, prisotne povsod po svetu, da oblastne strukture posameznih dr┼żav v vsaki krizni situaciji pogosto te┼że k pospe┼íenemu sprejemanju ukrepov, ki nemalokrat krnijo samo sr─Źiko dru┼żbene in politi─Źne demokracije. Tako je bilo skoraj povsod v zahodni Evropi ob nara┼í─Źanju nevarnosti terorizma, ali v de┼żelah vzhodne Evrope ob nara┼í─Źanju prebe┼żni┼íkih valov.

V SINTEZI-KCD v celoti podpiramo vse omejitve gibanja in zahteve po samo-izolaciji, zlasti najbolj ogro┼żenih skupin prebivalcev, ki jih je dolo─Źila vlada. Toda hkrati se nam zastavljajo tudi nekatera vpra┼íanja, npr.:

– Ali ne bi bilo smotrneje,  da bi bili vsi ti ukrepi dore─Źeni in koordinirani v ┬╗civilnem┬ź delu vlade (npr. pod okriljem ministrstva za zdravje, kot je to v ve─Źini evropskih dr┼żav), ne pa v voja┼íko-policijskem?
– Zakaj je potrebno spreminjanje Sveta za nacionalno varnost v nekak┼íen dr┼żavni operativni ┼ítab, situiran v voja┼íkem (obrambnem) sektorju dr┼żave?
– Taki in podobni ukrepi v nekaterih dr┼żavah (Mad┼żarska?, Srbija?) vodijo v nekak┼íen prakti─Źni suspenz parlamenta ali celo v njegovo direktno ukinjanje. ─îeprav pri nas takih tendenc ┼íe nismo zaznali, smatramo, da je smiselno opozoriti na to nevarnost, saj taka praksa direktno spreminja demokrati─Źno strukturo oblasti, predvsem pa jo je izredno te┼żko odpraviti tudi potem, ko krizne razmere popustijo.
– Seveda se pri tem dogajajo tudi dolo─Źene napake, ki jih je te┼żko razumeti. V SINTEZI-KCD se spra┼íujemo, ali je (nekajdnevni) ┬╗mrk┬ź aplikacije ERAR res samo posledica poslovnih te┼żav v ─Źasu krize ali pa ka┼że na poskus vdora v prora─Źunske finance?
– Poseben problem je nerodna, neustrezna in nespametna sprememba scenarija tiskovnih konferenc, ki se je pojavila v zadnjih dneh. ─îe kdaj, potem moramo v ─Źasu krize iskati vse mo┼żnosti za krepitev zaupanja med vsemi strukturami oblasti in mediji, saj je to ena temeljnih paradigem demokrati─Źne politike. 

V SINTEZI-KCD pozdravljamo (za zdaj ┼íe nezadosten – malo gospodarstvo, prekarni delavci,ÔÇŽ) paket ukrepov, ki ga te dni sprejema vlada za ohranitev gospodarske strukture in socialno za┼í─Źito prebivalcev Slovenije. Ne le zato, ker ka┼że na odlo─Źnost vlade,  temve─Ź tudi zato, ker krepi zaupanje, da je vlada sposobna pravo─Źasno in pravilno ukrepati.

Zato pozivamo opozicijske politi─Źne stranke in dr┼żavljane, da pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov z vlado konstruktivno sodelujejo. ─îas je, da se pozabijo tisti prvi dnevi po zamenjavi vlade, ko so nekateri ministri nove vlade ─Źutili potrebo, da za vse te┼żave, s katerimi se sre─Źujemo, obto┼żujejo biv┼ío vlado. Resnost zdravstvene, socialne in gospodarske krize zahteva od nas, da politi─Źne prepire o teko─Źih problemih odlo┼żimo na mirnej┼íe ─Źase.

 Programski svet SINTEZE-KCD