Author Archives: admin

Slovenija v predste─Źajni agoniji

Janez Marke┼í v Sobotni prilogi Dela pi┼íe o stanju dr┼żavni┼íkega duha, politi─Źne kulture in osebne omike v Sloveniji leta gospodovega 2019.

Marke┼í pi┼íe: ┬╗Leto 2019 je minilo v znamenju odsotnosti notranje, predvsem pa tudi zunanje politike. Minilo je v ┼że tradicionalnem umanjkanju notranjih dru┼żbenih konceptov in tudi v vedno bolj samoumevni su┼íi dr┼żavni┼íkih likov, ki bi jih moralo poosebljati in simbolizirati.┬ź In sklene: Medtem, ko Slovenija izkazuje umanjkanje koncepta, se predsednik dr┼żave igra kot otrok v peskovniku, predsednik vlade ignorira zunanjo politiko, pozicija ┼íe nikoli ni imela toliko brezimnih likov, opozicija leva in desna pa se poenoti v nedopustni nekulturi parlamentarnega obna┼íanja.

Prebrati med-prazni─Źni komentar Janeza Marke┼ía ni dovolj. Odgovoren bralec bi se moral vpra┼íati o svoji vlogi in razmisliti o sklepu: “Dovolj je moje brezbri┼żnosti”(!)┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á

ZA POSODOBITEV VOLILNE ZAKONODAJE

Za uveljavitev 80. ─Źlena ustave RS, ki zagotavlja volivcem ┬╗odlo─Źilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom┬ź je nujna POSODOBITEV VOLILNE ZAKONODAJE.

Politiki in strankarski tehnokrati nasprotujejo spremembam volilnega sistema, saj bi le-te lahko ogrozile njihovo ponovno izvolitev, zato je za spremembe potreben aktiven anga┼żma vseh, posebno pa predstavnikov celotne lokalne skupnosti.

─îas je za spremembe!

Programski svet SINTEZE

Dopis posredovan vsem medijem – tudi ve─Ź-sto lokalnim

Kaj dr. Arhar predlaga vladi in Banki Slovenije

Kriti─Źno po(d)u─Źen ─Źlanek prvega guvernerja Banke Slovenije

dr. France Arhar v SP Dela 30.11.2019 zapiše tudi:
┬╗Banki Slovenije predlagam ve─Ź samozavesti in realne presoje vis-a-vis Evropi, na podlagi dnevne ban─Źne prakse, primerjave rezultatov poslovanja bank in vseh drugih relevantnih parametrov ter ve─Ź zaupanja do ljudi, ki jim daje ban─Źne licence, jih dobro pozna in tudi kontrolira na ve─Ź na─Źinov.┬ź
┬╗Vladi predlagam, da se najprej seznani z vsemi dejstvi, ki so pomembna za vodenje stanovanjske politike, in da se dodatno seznani z novo denarno politiko, ki jo vodi ECB od junija 2014, ko je uvedla negativno obrestno mero, in od marca 2015, ko je za─Źela odkupovati dr┼żavne in podjetni┼íke obveznice.┬ź Arhar predlaga tudi, da vlada del prihranka, ki nastaja pri odpla─Źevanju na┼íega dolga zaradi nizke obrestne mere, uporabi za gradnjo stanovanj in subvencioniranje najemnin mladim dru┼żinam.

Kopija ─Źlanka

Je Slovenija dr┼żava gospodarskega kriminala?

Slovenci izgubljamo zaupanje v lastno dr┼żavo in ljudi, ki jo vodijo. Smo upravi─Źeno jezni ali le ne razumemo, kako deluje podjetni┼ítvo?

Govorimo o korupciji, prevarah, pranju denarja, zlorabi polo┼żaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, povzro─Źitvi ste─Źaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem, dav─Źni zatajitvi …

V letu 2019 je slovenska policija obravnavala 96 primerov korupcije, a to je le pe┼í─Źica. Ve─Ź kot 50 odstotkov prevar se zazna na podlagi prijave.

Stranka zelenih iz parlamenta EU je izra─Źunala, da v Sloveniji izgubimo samo zaradi korupcije 3,4 milijarde evrov, policijska evidenca pa ka┼że, da je v letu 2019 zaradi gospodarskega kriminala nastalo za 240 milijonov evrov ┼íkode. ┼átevilki sta res razli─Źni, a obe sta ogromni. Dejstvo je, da denar zagotovo izgubljamo.

Organi, ki se zdaj s tem ukvarjajo, niso uspešni(!).
Bi pri┼ílo do propada Adrie Airways, ─Źe bi imeli dober nadzor? Bi se zgodil Te┼í 6? Bi se zgodila ban─Źna luknja?

Na┼íi storilci obo┼żujejo jahte. Registrirane so v razli─Źnih ┬╗offshorih┬ź, zasidrane pa na Hrva┼íkem.

Ve─Ź o tem, koliko denarja izgubimo Slovenci, zakaj ga izgubljamo in kako prevare prepre─Źiti v intervjuju z dr. Sandro Damijan, predsednico slovenskega Zdru┼żenja preiskovalcev prevar.

Še o slabo domišljenem ravnanju Banke Slovenije

Pred kratkim je Banka Slovenije (BS) sprejela ukrep, s katerim je poslovne banke omejila pri kreditiranju revnej┼íih slojev prebivalstva. ┼átevilni, med njimi tudi poslovne banke, so se nanj odklonilno odzvali, njegovi negativni u─Źinki pa naj bi se najbolj odrazili v naslednjem:

  1. Zmanj┼íalo naj bi se doma─Źe tr┼żno povpra┼íevanje, to pa bo prizadelo zaposlenost in gospodarsko rast; po ocenah Umar-ja naj bi bila slednja zaradi posega BS v prihodnjem letu za 0,3% ni┼żja, kot se jo sicer pri─Źakuje. ┼álo naj bi torej za ukrep, ki je ┼íe posebno vpra┼íljiv v ─Źasu, ko se gospodarstvo ┼że ohlaja in se nam vse bolj nakazuje resnej┼ía recesija.
  2. Revnej┼íim slojem prebivalstva je ukrep zmanj┼íal njihovo investicijsko sposobnost, kar jim bo med drugim ote┼żilo pridobivanje lastnih stanovanj. Zato pa naj bi bile nalo┼żbe v stanovanja toliko bolj privla─Źne za bogatej┼íe sloje. Ukrep naj bi torej deloval tako, da bodo bogati tudi v povezavi z nepremi─Źninami lahko ┼íe bolj bogateli, revni pa bodo ┼íe siroma┼ínej┼íi.

BS seveda pojasnjuje pri─Źakovano delovanje obravnavanega ukrepa druga─Źe. Po njenem bo krepil finan─Źno stabilnost poslovnih bank in s tem omejil mo┼żnosti, da nas ponovno prizadene resnej┼ía finan─Źna kriza, kot se nam je to zgodilo pred desetimi leti. Ta argument pa ni ravno prepri─Źljiv, vsaj iz dveh razlogov. Enkrat zato, ker so bile po dosedanjih izku┼ínjah ban─Źne krize praviloma posledica preobilnega in nerazsodnega kreditiranja bogatih in ne revnih, drugi─Ź pa zato, ker je BS v tem primeru prezrla, da bo obravnavani ukrep splo┼íno krizne razmere krepil in ne laj┼íal.

Na ukrep BS se je javno odzval tudi predsednik vlade in ga ocenil kot neprimernega. Ta njegov odziv med drugim nakazuje, da je BS v tem primeru mo─Źno posegla na podro─Źje, ki ga ima prednostno na skrbi vlada (gospodarska rast, socialna politika) in se v zvezi z njim  ni posvetovala in uskladila z vlado. To pa je resna napaka, ┼íe ena od vse bolj ┼ítevilnih, ki podpirajo ┼że kar splo┼íno mnenje, da Slovenci svoje dr┼żave ne upravljamo dobro.

Obravnavani ukrep BS je slej ko prej spodrsljaj, po mojem ┼íe predvsem zato, ker je bil sprejet brez predhodnega posvetovanja z vlado. Ko sem razmi┼íljal o razlogih, zakaj lahko prihaja do takih ravnanj, sem jih prepoznal v sistemu upravljanja BS. Ta ima sicer obi─Źajno kolektivno vodstvo, ki ga sestavljajo guverner in ┼ítirje, njemu podrejeni viceguvernerji. To vodstvo ima tudi ┬╗nadzorni┬ź organ, to je Svet BS. In kdo sestavlja ta Svet?. Vodi ga sam guverner, njegovi ─Źlani pa so njemu podrejeni iz vodstva banke.  Pri upravljanju BS smo torej uveljavili re┼íitev, po kateri njen prvi ─Źlovek nadzira samega sebe. Taka ureditev je mo─Źno problemati─Źna: med temeljne pogoje, da dru┼żbeno pomemben sistem u─Źinkovito deluje, spada namre─Ź prav to, da vodstvo takega sistema nadzira od njega neodvisen organ.

Ob tej priliki naj spomnim ┼íe na eno zadevo, povezano z BS. V letih 2013/14 smo v Sloveniji izvajali obse┼żno ban─Źno sanacijo, ki jo lahko uvr┼í─Źamo med najve─Źje polomije, ki jih je doslej do┼żivela na┼ía mlada dr┼żava. Izvedli smo jo namre─Ź tako, da smo z njo dr┼żavi brez potrebe povzro─Źili veliko materialno ┼íkodo in so─Źasno resno oslabili svojo dr┼żavnost, koristi od tega pa je imel le tuji, predvsem finan─Źni kapital. Osrednjo vlogo pri tem izjemnem podvigu je imel takratni guverner BS Jazbec. Ko pa so v javnost pri─Źele prihajati informacije o ┼íkodljivosti njegovega ravnanja, je Jazbec sprejel ┼íe eno, omembe vredno odlo─Źitev: pred─Źasno je odstopil kot guverner BS, se zaposlil v tujini in si za nagrado izpla─Źal ┼íe bogato odpravnino. Tako se res lahko ravna le v primeru, ─Źe se uporabo dru┼żbene mo─Źi ne nadzira, kot je to v primeru BS.

To, kar navajam v gornjih vrsticah, je potrebno razumeti kot ┼íe eno opozorilo, kako mo─Źno se prizadene dr┼żavo in ve─Źino njenega prebivalstva, ─Źe se je ne upravlja skladno z na─Źeli, ki jih je pri tej izjemno ob─Źutljivi aktivnosti potrebno dosledno spo┼ítovati (usposobljenost, po┼ítenost,  u─Źinkovit nadzor vodstva). Seveda s tem nima te┼żave le  BS, pa─Ź pa velja isto tudi za druge ustanove in podjetja, katerih upravljanje ima na skrbi dr┼żava. Slej ko prej je to eden osrednjih razlogov, zaradi katerega Slovenija razvojno ┼íe zdale─Ź ne napreduje tako, kot bi objektivno lahko. ┼Żal pa na┼ía politika te povsem neprimerne ureditve ni pripravljena spremeniti, kar ta ─Źas dokazuje tudi z nasprotovanjem, da bi volivcem priznala ve─Źji, v ustavi zapisani vpliv na to, kdo jih naj zastopa v parlamentu. Zakaj to vztrajanje pri sedanjem modelu upravljanja dr┼żave, ni te┼żko razumeti, saj ta daje za etiko neob─Źutljivim osebam obilo prilo┼żnosti za zadovoljevanje osebnih interesov.

Andrej Cetinski, Sinteza, 14.11.2019

Butalski most

Kako so Butalci gradili most ─Źez Glin┼í─Źico.

Butalci so se po─Źohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradiÔÇŽ

MARKO RADMILOVI─î: ZAPISI IZ MO─îVIRJA

foto: heymatthew / Pixabay

Zakaj Slovenija razvojno ni uspešna?

Modri rek pravi, da riba smrdi pri glavi. Vodstvo dr┼żave (glavo) izberemo na volitvah. Nekaj mora biti zelo narobe z volilnim sistemom, ki rodi tako neuspe┼íno dr┼żavno vodstvo.

Branje ─Źlanka Boruta Mekine kako v Avstriji, Nem─Źiji, na Danskem, ┼ávedskem ÔÇŽ stanovanjska posojila podeljuje dr┼żava, bo ┼íe zadnjim brezbri┼żne┼żem dvignilo temperaturo do vreli┼í─Źa. Kaj pa civilna dru┼żba?

Te┼żava o─Źitno ni le Banka Slovenije, ampak dr┼żava, ki ┼że leta zanemarja, ne le stanovanjsko podro─Źje, temve─Ź aktivno, odgovorno, skrbno upravljanje dr┼żave.

V Sloveniji je stanovanjsko posojilo trikrat dra┼żje kot v Avstriji: ┬╗Vzemimo za primer ┼ítiri─Źlansko dru┼żino z dvema mladoletnima otrokoma, v kateri ┼żeli o─Źe dobiti stanovanjsko posojilo za 20 let. ─îe bi v Sloveniji zaslu┼żil povpre─Źno pla─Źo, torej 1119 evrov neto, bi si lahko na podlagi veljavnih pravil Banke Slovenije privo┼í─Źil najvi┼íji znesek mese─Źnega odpla─Źila 167 evrov. Po podatkih Banke Slovenije fiksna obrestna mera za 20-letna posojila zdaj zna┼ía od 2,5 do 3,5 odstotka. ─îe predpostavimo, da bi pri banki dobil posojilo s triodstotno fiksno obrestno mero, bi mu lahko banka izpla─Źala najve─Ź 30 tiso─Ź evrov posojila. V 20 letih bi stro┼íki posojila zna┼íali 9931 evrov.
Na avstrijskem Koro┼íkem bi bil tak posojilojemalec upravi─Źen do 78 tiso─Ź evrov dr┼żavnega posojila za nepremi─Źnino, ki ne bi smela presegati 90 kvadratnih metrov uporabne povr┼íine. ─îe predpostavimo, da bi tak posojilojemalec zaprosil le za 30 tiso─Ź evrov posojila, bi ga 18 tiso─Ź evrov za 20 let prejel po 0,7-odstotni fiksni obrestni meri. Ta del bi ga stal 1294 evrov. Dvanajst tiso─Ź evrov posojila bi moral vzeti pri komercialni banki, kjer je zdaj v Avstriji fiksna obrestna mera od 1,5 do 2,5 odstotka. ─îe bi dobil dvoodstotno obrestno mero, bi ga tako posojilo stalo 2569 evrov. Vendar bi mu v tem primeru dr┼żava vrnila pribli┼żno pet odstotkov posojila v prvih desetih letih in ┼ítiri odstotke v naslednjih desetih letih. Skupaj 540 evrov.
V Avstriji bi torej posojilojemalec imel s posojilom 3323 evrov stro┼íkov, v Sloveniji pa trikrat ve─Ź, 9931 evrov.┬ź

Celoten ─Źlanek

Resna satira: Naj ostanem ali grem?

Boris ┼áuligoj najprej ugotovi, da so ┼íe vsako dr┼żavo neko─Ź ukinili. Nakar zastavi vpra┼íanje: Kako likvidirati Slovenijo (in EU) in odgovarja: Najprej uvedemo demokracijo. Potem ukinemo banke. Prodamo ┼íe vsa ve─Źja podjetja. Prodamo televizijeÔÇŽ In sklene: ─îe lahko razbije┼í EU, lahko toliko hitreje sesuje┼í Slovenijo.

“Ko se Slovenci med seboj kregajo o partizanih in predorih, morajo ta ─Źas namesto njih delati in se rediti drugi. Ljubezenske afere stare oto┼íke dame (Brexit) bi bile za Slovence deveta briga, ─Źe ne bi tako nazorno razkrivale dejanske kreposti priletne demokracije. ─îe se komedija lahko dogaja v dr┼żavi, ki je v─Źasih kraljevala svetu in celo z imenom opozarjala, kako pomembno je, da je kraljestvo zdru┼żeno, pomislite, kako lahek plen je ┼íele majhna slovenska koko┼í, za katero vemo, da jo pasejo ┬╗dunajski hlapci┬ź.”

Kako likvidirati dr┼żavo (in EU)

Dolo─Źitev volilnega sistema je ena najpomembnej┼íih sestavin politike

Volilni sistem ni le stvar politi─Źnih strank, temve─Ź mora biti dogovor med POLITI─îNIMI SUBJEKTI in DR┼ŻAVLJANI / VOLIVCI.

Kukavi─Źje jajce v gnezdu demokracije

Pet ustavnih pravnikov je napisalo ekspertizo o skladnosti volilnega sistema z ustavo.

dr. Miran Mihel─Źi─Ź, Objavljeno tudi v SP Dela, 26.10.2019┬á

Pet ustavnih pravnikov, med njimi dr. Ciril Ribi─Źi─Ź, je v prvem delu leto┼ínjega leta na predlog predsednika republike napisalo ekspertizo o skladnosti volilnega sistema z ustavo. V intervjuju, objavljenem v Sobotni prilogi dela 12. oktobra, pa je dr. Ribi─Źi─Ź med drugim omenil, da je bila peterica zagovornik bolj poglobljene reforme volilnega sistema za razliko od dveh re┼íitev, ki ju ponujajo minimalisti─Źne spremembe, za katerimi formalno ┬╗stoji┬ź ministrstvo za javno upravo (MJU).
Kot eden izmed soavtorjev predloga kombiniranega volilnega sistema ÔÇô pripravljenega leta 2014 v Zvezi dru┼ítev upokojencev Slovenije (ZDUS) in podprtega s 5700 podpisi volivcev ÔÇô cenim omenjeno stremljenje ustavnih pravnikov, do njihovega predloga sprememb volilnega sistema pa sem po dolgoletnih izku┼ínjah s to problematiko vseeno kriti─Źen. Zavedam pa se, da je politika ÔÇô in dolo─Źitev volilnega sistema je ena njenih najpomembnej┼íih sestavin ÔÇô umetnost mo┼żnega in izvedena iz soo─Źanja interesov tistih, ki so pripu┼í─Źeni k temu soo─Źanju.
Seveda si je treba v─Źasih tako pripustitev tudi priboriti oziroma ustvariti vzdu┼íje, v katerem se o nekem pomembnem dru┼żbenem vpra┼íanju lahko izre─Źejo vsi prizadeti oziroma vsaj zainteresirani. V spominu imam udarno pisanje dr. Petra Jambreka iz leta 1987 o vsebini predlaganih sprememb ustave SFRJ, ki je s pomo─Źjo takrat zelo aktivnih javnih ob─Źil to tematiko z vso silovitostjo potisnilo v ┼żari┼í─Źe javnega prostora in posledi─Źno po sprejemu ustavnih dopolnil k ustavi SRS dne 27. septembra 1989 privedlo do demokrati─Źne ustave RS in volitev v letu 1990. Dr. Tone Jerov┼íek je na leto┼ínji proslavi ob obele┼żitvi 30. obletnice sprejema teh dopolnil pri predsedniku republike spomnil predsednika dr┼żavnega zbora (DZ) mag. Dejana ┼Żidana, da so bili zakonski predpisi, povezani z uveljavitvijo demokrati─Źne volilne zakonodaje, sprejeti s sodelovanjem vseh zainteresiranih v vsega treh mesecih po sprejemu dopolnil, in to v bistveno zahtevnej┼íih politi─Źnih razmerah, kot jih imamo sedaj.
Objavljeni intervju z dr. Ribi─Źi─Źem naj bi bil zato vzvod, da poslanci kot temeljni nosilci naloge za spremembo volilne zakonodaje razmislijo o potrebi pozorno prisluhniti tudi stali┼í─Źem, ki jih ima v zvezi s to spremembo civilna dru┼żba. Vsaj njeni ┬╗volilno osve┼í─Źeni┬ź deli se zavedajo pomena pri─Źakovanih sprememb, ki bodo ta del zakonodaje utegnile ┬╗zacementirati┬ź za neko dalj┼íe obdobje, pa zato aktivno i┼í─Źejo poti in prostor, da izpostavijo in uveljavijo ideale demokracije na podro─Źju volilne zakonodaje.
V nasprotju s te┼żnjo strank, da ohranijo monopol nad volilno zakonodajo, smo v civilni dru┼żbi mnenja, da se ideali demokrati─Źne dru┼żbe na tem podro─Źju udejanjajo skozi na─Źela, po katerih imajo (tudi strankarsko neorganizirani) dr┼żavljani: dejansko, ne le navidezno mo┼żnost kandidirati (tudi izven strankarskih list) in biti po uravnote┼żeni volilni kampanji izvoljeni v DZ; ustrezno predstavljeno ponujeno izbiro (razpolagali naj bi z zadostnimi informacijami o kandidatih, smiselno naj bo vgrajeno domicilno na─Źelo, glasovnica mora biti pregledna); mo┼żnost nevezane ve─Źstranske ter po izidih prvega kroga glasovanja kvalificirane zo┼żene izbire med kandidati v naslednjem krogu glasovanja; ve─Źji vpliv na izid volitev (volivec naj ima vsaj dva glasova, celo tri, ─Źe pride do glasovanja v drugem krogu); mo┼żnost u─Źinkovitega nadzora nad poslanci (izvolitev konkretnega poslanca volilnega okraja, mo┼żnost odpoklica poslanca s ponovnimi volitvami).
┼Żal ne v uradni razli─Źici predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v dr┼żavni zbor (DZ) z dne 10. junija 2019 (MJU) ne v sicer nedvomno bolj┼íem predlogu ustavnih pravnikov ni niti koraka v smeri zmanj┼íevanja prevelikih ovir, dolo─Źenih za sodelovanje neodvisnih kandidatov v volilni tekmi. Ob tem naj spomnim, da so slovenska ob─Źila letos sicer kar na vidnih mestih kriti─Źno omenjala dogodke v Rusiji, povezane z delovanjem moskovskih oblasti, ki so v tem poletju prepre─Źile mno┼żi─Źno kandidiranje neodvisnih kandidatov na volitvah za moskovski mestni svet.
Ob prihodu na ┼że omenjeno proslavo ob 30. letnici sprejema ustavnih dopolnil sem se na kratko zapletel v pogovor s cenjeno nekdanjo poslanko, ki je moje zavzemanje za ve─Ź demokracije v na┼íi volilni zakonodaji nekoliko v ┼íali komentirala z besedami ┬╗preve─Ź demokracije ┼íkodi┬ź. Najbr┼ż bi ji kazalo pritrditi, ─Źe bi k besedi ┬╗demokracija┬ź dodala ┼íe besedo ┬╗nenadzorovane┬ź. To so po stoletjih nenadzorovane parlamentarne demokracije spoznali tudi v Veliki Britaniji in z zakonom iz leta 2015 omogo─Źili odpoklic poslanca (angle┼íko recall petition) ter ga v volilnem okro┼żju Brecon in Radnorshire letos tudi uspe┼íno izvedli.
V isti dr┼żavi smo bili letos hkrati pri─Źa tudi poskusu Johnsonovega zaprtja parlamenta, kar je Janez Marke┼í v Delu 31. avgusta komentiral z besedami, da ┬╗bi morali v primeru suspendiranja parlamentarne demokracije (ÔÇŽ) s pozicije izvr┼íne mo─Źi zvoniti alarmni zvonci po vsem svetu┬ź.
Sam bi bil novinarski srenji v Sloveniji hvale┼żen, ─Źe bi ob uradno ponujenih spremembah volilne zakonodaje v Sloveniji, ki so zame kukavi─Źje jajce v gnezdu demokracije, kritiko nedemokrati─Źnega dogajanja glede udejanjanja oblasti ljudstva v Rusiji in Veliki Britaniji osvetlili tudi na primeru spreminjanja volilne zakonodaje v Sloveniji.
Podrobnej┼ía obrazlo┼żitev ostalih treh na─Źel za idealno demokracijo je bolj ali manj podana s stavkom ┬╗mo─Ź ljudem, ne strankam┬ź, s katerim se zaklju─Źuje intervju z dr. Ribi─Źi─Źem. Pot iz zdaj prevladujo─Źe strankokracije v tako demokracijo pa lahko dr┼żavljani tlakujemo le s ┼íir┼ío dru┼żbeno akcijo vseh, ki jim ni vseeno, kdo in kako nas zastopa v DZ.

O krizi kapitalizma

Vojko Flegar je v Dnevnikovem Objektivu z dne 12.10.2019 objavil zanimiv prispevek o zadregah, s katerimi se ta ─Źas sre─Źuje kapitalizem. Ta je namre─Ź danes pomembno druga─Źen, kot je bil po drugi┬á svetovni vojni in celo v ZDA je sli┼íati vse ve─Ź glasov, da ga je potrebno resertirati, prenoviti. Flegar v tej zvezi omenja zanimivo izjavo kluba 200-tih vodij najve─Źjih ameri┼íkih korporacij iz avgusta meseca, s katero so se ti zavezali, da v svojih podjetjih v prihodnje ne bodo skrbeli zgolj za dobi─Źek, pa─Ź pa bodo bolj upo┼ítevali tudi interese zaposlenih in koristi ┼íir┼íe dru┼żbe. Vsaj formalno se torej odrekajo temeljni usmeritvi neoliberalnega kapitalizma, ki mu je pred ┼ítirimi desetletji z radikalnim zni┼żanjem davkov za najbogatej┼íe ┬ádal zagon ameri┼íki predsednik Reagan in smo ga uspe┼íno osvojili tudi v na┼íi dr┼żavi. Neoliberalni kapitalizem je kot sistem o─Źitno v krizi, njeno zdravljenje pa bo izjemno zahtevno. Pa vendar, ─Źe ┼żelimo biti pri zdravljenju bolezni uspe┼íni, moramo najprej prepoznati njene vzroke. Druga─Źe povedano: ─Źe je bil kapitalizem po drugi svetovni vojni ekonomsko u─Źinkovit in za ve─Źino sprejemljiv, dana┼ínji neoliberalni pa to ni ve─Ź, se je potrebno vpra┼íati, kateri dejavniki so predvsem povzro─Źili to veliko spremembo. Gre za aktualen problem, ki nas bo vse bol zaposloval. Kako ga sam dojemam, bom poslu┼íal predstaviti v naslednjih vrsticah.
Najprej nekaj splo┼ínih opredelitev o kapitalizmu. Relevantne so predvsem naslednje njegove zna─Źilnosti: a)gospodarstvo je tr┼żno; b) podjetja, upravljajo njihovi, najve─Źkrat privatni lastniki; c)klju─Źni dejavnik uspe┼ínosti gospodarstva je dr┼żava. Slednja podpira gospodarstvo predvsem s temi aktivnostmi: vzdr┼żevanje pravne dr┼żave, skrb za splo┼íno gospodarsko okolje (infrastruktura, izobra┼żevanje, denarni sistemÔÇŽ), regulacija in razvojno usmerjanje gospodarstva, prepre─Źevanje za ve─Źino nesprejemljivi socialnih razlik. Kako uspe┼íno izvaja dr┼żava na┼ítete aktivnosti, je predvsem odvisno od njenega upravljanja. Druga─Źe povedano: klju─Źni dejavnik, ki kapitalizmu zagotavlja u─Źinkovitost in dru┼żbeno sprejemljivost, je upravljanje┬á dr┼żave; ─Źe je to u─Źinkovito, po┼íteno in daje koristim ve─Źine prednost pred interesi kapitala, je kapitalizem splo┼íno u─Źinkovit in sprejemljiv, sicer pa deluje bolj ali manj problemati─Źno.
Kapitalizem, kakr┼ínega smo poznali v ZDA in v Evropi prva desetletja po 2. svetovni vojni, je bil nedvomno ekonomsko uspe┼íen in za ve─Źino sprejemljiv. Dr┼żave se je torej takrat dobro upravljalo, kar pomeni, da je tudi parlamentarna demokracija, na kateri je bilo to upravljanje zasnovano, dobro delovala. V 80 letih prej┼ínjega stoletja pa je v ZDA pri upravljanju dr┼żave prevladala nova, neoliberalna usmeritev, ki se je v praksi predvsem tako odrazila, da se je dr┼żava odrekla eni od svojih temeljnih, zgoraj navedenih aktivnosti, da namre─Ź prepre─Źuje nesprejemljive socialne razlike in je tako na ┼íiroko odprla pot vladavini kapitala. Preusmeritev je takratna Reaganova vlada u─Źinkovito udejanjila tako, da je najvi┼íjo dav─Źno stopnjo na dohodke, ki je v 60-tih letih prej┼ínjega stoletja zna┼íala v ZDA 90%, zni┼żala na 35%. Ta sprememba, po kateri so se postopoma zgledovale tudi druge dr┼żave,  je pomembno vplivala na upravljanje dr┼żav, razmerja v dru┼żbi in zna─Źaj kapitalizma. Razvili smo nov, neoliberalni tip kapitalizma, ki se od prej┼ínjega razlikuje predvsem v naslednjem:
  1. Temeljne, predvsem pri upravljanju dr┼żav┬á prevladujo─Źe dru┼żbene vrednote (po┼ítenost, resnica, solidarnost,ÔÇŽ) danes vse bolj spodrivajo neoliberalne ┬╗vrednote┬ź, to so pohlep, la┼ż in tudi druga neeti─Źna ravnanja.
  2. Parlamentarna demokracija sicer formalno ┼íe vedno deluje, po vsebini pa je mo─Źno onemogla, saj si je predvsem veliki finan─Źni kapital uspel dr┼żavo v veliki meri podrediti in slednja tako danes prednostno podpira njegove interese.
  3. Neoliberalni kapitalizem je zaradi slabega upravljanja dr┼żave ekonomsko vse manj u─Źinkovit in ni ve─Ź sposoben tekmovati s kapitalizmom kitajskega tipa.
  4. Socialne razlike so danes tako velike, da so postale eden osrednjih dejavnikov, ki prepre─Źuje normalizacijo dru┼żbenih razmerij in ustvarja dobre okolje za uveljavljanje druga─Źnih, nedemokrati─Źnih oblik upravljanja dr┼żave.
  5. Slabo upravljanje dr┼żav in podrejanje ravnanja podjetij zahtevam po ─Źim ve─Źjem dobi─Źku povzro─Źa uni─Źevanje naravnega okolja, ki utegne resno ogroziti prihodnost ─Źlove┼ítva.
Neoliberalni kapitalizem ni uspel povsod v enaki meri  spodriniti prej┼ínji, ┬╗socialni┬ź kapitalizem. Najbolj uspe┼íen je v dr┼żavi, kjer se je rodil, to je v ZDA. Manj slabega povzro─Źa v Evropi, kar velja predvsem za njen severni, protestantski del. Zelo ugodne okolje za uveljavljanje so mu v Evropi ponudile nekdanje socialisti─Źne dr┼żave. Slednje velja tudi za Slovenijo, kjer je ┼íkoda, ki jo povzro─Źata slabo upravljanje dr┼żave in njeno skoraj kolonialno podrejanje interesom tujega kapitala, ┼íe posebno velika. Ne gre prezreti, da se tudi na┼ío ┼íir┼ío domovino, to je Evropsko unijo, upravlja na na─Źin, ki sledi  praksam neoliberalizma; na  to prav ta ─Źas opozarjajo tudi te┼żave, ki jih ima zaradi ┬╗koruptivnih ravnanj┬ź pri sestavljanju nove evropske vlade njena predsednica.
Neoliberalni kapitalizem je torej izjemno problemati─Źen tip kapitalizma. ki je potreben temeljite prenove. Poleg njega pa je danes v svetu aktualen ┼íe en tip kapitalizma, ki ga razvija Kitajska. Ta je v nasprotju z neoliberalnim  izjemno ekonomsko u─Źinkovit.  In kako pojasniti njegovo vitalnost? Odgovor najdemo v gornjem delu tega zapisa, in ta je, da Kitajci svojo dr┼żavo o─Źitno zelo u─Źinkovito upravljajo v korist ve─Źine, medtem ko je neoliberalizem v tem vse ┼íibkej┼íi. Kitajski model upravljanja dr┼żave je avtokratski in pozna zgolj eno, komunisti─Źno stranko, upravljanje dr┼żav z neoliberalnim kapitalizmom pa je zasnovano na ve─Źstrankarski, parlamentarni demokraciji. Slednjo si je kapital v zadnjih desetletjih s korupcijo in podobnimi prijemi do te mere podredil, da deluje vse bolj le v njegovo korist in ne v interesu ve─Źine. Kriza neoliberalnega kapitalizma je torej predvsem pogojena s krizo parlamentarne demokracije.
Za zdravljenje demokracije se nudita vsaj dve poti. Ena je ta, da se jo nadomesti z avtoritarnim vodenjem dr┼żave, kar se v Evropi v nekaterih dr┼żavah ┼że dogaja (Rusija, Mad┼żarska,ÔÇŽÔÇŽ), pri ─Źemer pa se formalno ohranja parlamentarno demokracijo. Ta pot ni prav obetavna, saj si od nje tudi zaradi kulturnih razlik ne moremo obetati podobnih rezultatov, kot jih bele┼żijo Kitajci. Prednost naj bi zato imela druga mo┼żnost, to je sistemska prenova parlamentarne demokracije. Kot prvi korak v tej prenovi bi bilo potrebno pripraviti prepri─Źljivo analizo slabosti sedanjih sistemskih re┼íitev, na katerih je zgrajena parlamentarna demokracija; pred sto leti so bile namre─Ź ┼ítevilne od njih neopore─Źne, v zadnjih desetletjih pa so se do te mere izrodile, da zadovoljujejo le ┼íe potrebe kapitala in torej demokracijo po vsebini dobesedno onesposabljajo. Njihove slabosti lahko dokaj dobro prepoznamo, ─Źe primerjamo na┼í, slovenski model upravljanja dr┼żave (volilni sistem, oblikovanje vlade, vloga neposredne demokracije ÔÇô referendumi) z modelom , ki ga uporabljajo v ┼ávici; v tej dr┼żavi namre─Ź demokracija ┼íe vedno dobro deluje in zato jim tudi kapitalizem ne povzro─Źa ve─Źjih problemov, vsaj ne doma.
Za zaklju─Źek si ┼íe kratko oglejmo enega od scenarijev, po katerem bi lahko zadovoljivo sanirali obolelo demokracijo in s tem tudi kapitalizem. Njegova osrednja vsebina naj bi bila v naslednjem: a)po izku┼ínjah ┼ávice prenoviti model parlamentarne demokracije; b)dr┼żava naj za─Źne podobno kot kapitalizem pred nekaj desetletji pospe┼íeno omejevati za ve─Źino nesprejemljive socialne razlike (zelo progresivni davki na visoke dohodke, prepre─Źevanje dav─Źnih oaz, rigorozno prepre─Źevanje korupcije,..). ┼Żal pa so mo┼żnosti za izvedbo tega ali podobnega scenarija za sedaj zelo omejene, saj bi mu vladajo─Źe politike u─Źinkovito nasprotovale, volivci pa nimamo potrebne demokrati─Źne mo─Źi, da bi spremembe izsilili. Na ta problem, ki ga ne gre podcenjevati, nas opozarja tudi potek dopolnjevanja volilnega sistema, ki smo mu pri nas pravkar pri─Źa; politi─Źne stranke namre─Ź solidarno nasprotujejo vsakr┼íni re┼íitvi v volilni zakonodaji, ki bi lahko resneje omejila strankokracijo, to je vladavino politi─Źnih strank, v kar se je po vsebini izrodila demokracija. Razlogov za optimizem, da nam bo kmalu uspelo preusmeriti sedanje katastrofi─Źno delovanje kapitalizma, torej ni prev veliko. Pa vendar: upanja ne gre opustiti.
Andrej Cetinski, SINTEZA, 19.10.2019