Author Archives: admin

Z novim volilnim sistemom do boljše demokracije

Zdravljenju mo─Źno oslabele demokracije nasprotujejo osrednji nosilci dru┼żbene mo─Źi, to sta z interesnimi lobiji dobro podprta vodilna politika in finan─Źni kapital.

Dnevnikov Objektiv je 10.8.2019 na Odprti strani objavil prispevek Janeza Krnca, v katerem ta predstavni┼íko demokracijo ÔÇô na tej je zasnovana politi─Źna ureditev ve─Źine dr┼żav ÔÇô progla┼ía za pre┼żiveto. Njena osrednja slabost na bi izhajala iz tega, da je za u─Źinkovito re┼íevanje dru┼żbenih problemov poleg usposobljenosti odlo─Źevalcev (zakonodajne in izvr┼íilne oblasti) v enaki meri potrebna tudi njihova eti─Źnost in moralnost, ─Źesar pa predstavni┼íka demokracija ne upo┼íteva in zato ni sposobna delovati v korist ve─Źine. Temu mnenju ne gre oporekati.

Problem odsotnosti etike v politi─Źnem delovanju se vse mo─Źneje zaostruje pod vplivom ideologije neoliberalizma, ki pohlep ┼że kar odkrito obravnava kot splo┼íno vrednoto, la┼ż in prevaro pa kot neopore─Źno orodje njegovega uresni─Źevanja. Dru┼żba, kjer se to dogaja, ne more normalno delovati in prej ko slej zaide v krizo, ki lahko ogrozi tudi njeno pre┼żivetje. Kriza takih dimenzij se svetu danes resno napoveduje, eden njenih najbolj zapa┼żenih znanilcev pa je ameri┼íki predsednik Trump; ta u─Źinkovito podpira pohlep bogatih, v svoji politiki brez zadr┼żkov uporablja la┼ż, z zaostrovanjem mednarodnih odnosov resno ogro┼ża svetovni mir in veliko prispeva, da ljudje ┼íe naprej nedopustno uni─Źujemo naravno okolje.

Demokracija je torej potrebna prenove, predvsem s ciljem, da bo delovala u─Źinkovito in eti─Źno v korist ve─Źine. Krnc v svojem prispevku predlaga, naj bi to uresni─Źili tako, da predstavni┼íko demokracijo nadomestimo z neposredno. O tem, kako naj bi to izvedli, konkretnej┼íih re┼íitev ne predlaga, kar niti ne presene─Źa, saj jih doslej, kolikor vem, ┼íe nih─Źe ni ponudil, vsaj ne prepri─Źljivih. Predstavni┼íko demokracijo bomo zato tudi v naprej ohranili, a jo je potrebno predvsem organizacijsko prenoviti in jo okrepiti tudi z re┼íitvami, ki bodo temeljile na neposredni demokraciji. Nekaj ve─Ź o tem v naslednjih vrsticah.

Prenova sistema, kar je tudi demokracija, je uspe┼ína, ─Źe je prednostno usmerjena v odpravo njegovih slabosti. Te je torej potrebno prepoznati in zato si kratko oglejmo, kaj naj bi bile klju─Źne slabosti dana┼ínje demokracije. Sam uvr┼í─Źam med nje predvsem naslednje:

  1. Parlament (zakonodajna oblast) naj bi bil usposobljen in motiviran, da optimalno podpira ekonomske, socialne, regionalne in druge interese ve─Źine prebivalstva. Dejansko je s tem vedno imel te┼żave, pod vplivom neoliberalnih ┬╗vrednot┬ź pa po─Źne to zadnja leta vse slab┼íe, saj svoje delovanje prednostno podreja interesom politi─Źnih strank in kapitala.. Prenovo demokracije je zato smiselno pri─Źeti s prenovo volilne zakonodaje, ki naj bi predvsem temeljito okrepila sedaj ve─Źinoma mo─Źno oslabel vpliv volivcev na sestavo parlamenta in ravnanja njegovih ─Źlanov.
  2. Izvr┼íno oblast (vlado) je potrebno u─Źinkovito nadzirati, te, za u─Źinkovitost upravljanja klju─Źne odgovornosti pa parlament ne izvaja. Vlado namre─Ź praviloma oblikuje le del parlamenta (koalicija), ki jo potem tudi nekriti─Źno podpira, med tem ko njegov drugi del (opozicija) vladi delo predvsem ote┼żuje in si tako krepi naklonjenost volivcev. Delitev parlamenta na koalicijo in opozicijo je slaba tudi zato, ker z njo politika tudi celotno dru┼żbo mo─Źno razdvaja, namesto da bi jo povezovala, to pa demokraciji izjemno ┼íkodi.

Gornje, po mojem osrednje hibe parlamentarne demokracije, skoraj ne poznajo v ┼ávici. Njihova vlada ima le 7 ─Źlanov – to upravljanje pomembno olaj┼íuje -, ki jih parlament izvoli na predlog petih najmo─Źnej┼íih strank in ima torej taka vlada z ustavo uzakonjen zna─Źaj velike koalicije. Vodi jo eden od ministrov, vendar vedno le z enoletnim mandatom, ta re┼íitev pa najve─Ź prispeva, da se politiki za ministrske polo┼żaje ne potegujejo, pa─Ź pa to zahtevno delo prepu┼í─Źajo primerno usposobljenim osebam.

  1. Da demokracija dobro deluje, je potrebno tudi zakonodajno oblast (parlament) nadzirati. Najbolj uveljavljena oblika tega nadzora je referendum, za katerega pa politika vse la┼żje poskrbi, da se ga komaj ┼íe uporablja. Tudi v tem pogledu je ┼ávica izjema, po kateri se je vredno zgledovati.
  2. Ni dobre demokracije brez u─Źinkovite in od izvr┼íne oblasti neodvisne pravne dr┼żave, saj naj ta poleg drugega deluje tudi kot skrbnik eti─Źnega in po┼ítenega ravnanja nosilcev politi─Źne oblasti. To poslanstvo pa pravna dr┼żava vse slab┼íe uresni─Źuje. Razlog za to je predvsem v razdvojenosti ┬ápolitike (koalicija, opozicija), ki se ┼íkodljivo odra┼ża tudi v sestavi in delovanju vrhnjih organov sodnega sistema (ustavno sodi┼í─Źe,..) in s tem tudi v delovanju ┬ápravne dr┼żave. Poleg tega je splo┼íen razkroj eti─Źnih vrednot, ki ga je v zadnjih dveh desetletjih povzro─Źil neoliberalizem, oku┼żil tudi pravno dr┼żavo.

Vzrokov, zakaj je demokracija po vsebini mo─Źno oslabela, torej ni malo. Je pa dobro, da se ve, kako jih je mo┼żno odpraviti ali vsaj omejiti njihovo ┼íkodljivost. Zdravljenje demokracije pa je vendarle zelo ote┼żeno, saj mu nasprotujejo osrednji nosilci dru┼żbene mo─Źi, to sta z interesnimi lobiji dobro podprta vodilna politika in pa finan─Źni kapital. Splo┼ína dru┼żbena kriza se bo zato v svetu ┼íe naprej poglabljala, to pa bo ustvarjalo vse ugodnej┼íe pogoje za uveljavljanje avtoritarnih oblik vladanja, tudi podobnih onim, ki jih pod imenom fa┼íizem poznamo iz prej┼ínjega stoletja. To se ┼że dogaja, tudi v na┼íi sose┼í─Źini. Nam Slovencem mora zato biti ┼íe posebno veliko do tega, da demokracijo vsaj doma krepimo in da tudi EU postane mo─Źna demokrati─Źna tvorba. Pomemben korak v tej smeri bomo lahko ┼íe letos storili, ─Źe nam bo uspelo s spremembami volilne zakonodaje, ki se jih ┼że pripravlja, temeljito okrepili vpliv volivcev na sestavo parlamenta.

Andrej Cetinski, SINTEZA, 12.8.2019

Drugi tir – Poro─Źilo PSCN

ODPRI

Somrak slovenskega ban─Źni┼ítva

volilni sistem = negativna kadrovska selekcija = somrak slovenskega ban─Źni┼ítva

Mag. Emil Lah, nekdanji odgovorni urednik Ban─Źnega vestnika, kljub uvodni ugotovitvi, da je javna debata o poslovnih bankah skrajno spolitizirana in polna demagogije, v prispevku analizira in predstavi proces ban─Źne sanacije ter katastrofalne ┬╗zmote in napake┬ź pri tem.

Nekaj misli iz prispevka:
– Te┼żko bi zanikali oceno evropske komisije, da se je na┼ía dr┼żava v letih 2012 in 2013 soo─Źala z resnimi makroekonomskimi neravnovesji (prezadol┼żenost podjetij, pove─Źevanje obsega slabih posojil, pre┼íibka kapitalska ustreznost bank, pove─Źevanje javnega dolga in prora─Źunskega primanjkljaja). Banka Slovenije je zato morala ukrepati, res pa je, da bi lahko ukrepala tudi druga─Źe.
– Izvirni grehi slabe ban─Źne prakse so se dogajali v poslovnih bankah, ki so jim v prvi vrsti botrovali ─Źlani uprav teh bank, delno pa tudi politi─Źno nastavljeni in strokovno premalo kompetentni ─Źlani nadzornih svetov. Naravnost perverzno je, da se sedaj posku┼ía na razli─Źne na─Źine ┬╗prodajati meglo┬ź in za┼í─Źititi ─Źlane uprav bank, ki za domnevno kriminalne posle in podeljevanje kreditov prijateljskim dru┼żbam in sorodnikom ┼íe niso kaznovani.
– O─Źitno je, da je prihajalo in ┼íe prihaja do negativne kadrovske selekcije, saj je lahko skoraj vsak s politi─Źnim pedigrejem predsednik vlade, guverner centralne banke, minister ali poslanec, ker niso jasno dolo─Źeni strokovni, zna─Źajski in drugi kriteriji, ki bi jih morali izpolnjevati kandidati za te najbolj odgovorne funkcije v dr┼żavi. Zaradi tak┼íne ┼íkodljive prakse strank na oblasti je osebni in dru┼żbeni standard velike ve─Źine dr┼żavljanov vsaj za tretjino ni┼żji, kot bi lahko bil, ─Źe ne bi bilo tako, kot je.
– Negativna kadrovska politika na┼íih strank: ‘Ne moti to, da je pri nas precej idiotov, moti pa to, da nas ti idioti vodijo.’
– Biv┼íi guverner centralne banke dr. Bo┼ítjan Jazbec je v svoj zagovor pred kratkim javno povedal, da o┼íkodovanje ban─Źnega premo┼żenja na sodi┼í─Źu ni bilo dokazano. A pri sanaciji slovenskih bank decembra 2013 namre─Ź ni ┼ílo zgolj za pravni vidik, ampak tudi za resne finan─Źne, eti─Źne in politi─Źne posledice. S tega ┼íir┼íega zornega kota je biv┼íi guverner vendarle prodal du┼ío hudi─Źu, to je neizvoljenim tehnokratom ECB in ideologom neoliberalizma, h katerim se je zatekel in ki so mu zaradi ┬╗zvestobe┬ź omogo─Źili dobro pla─Źano slu┼żbo v evropskem enotnem odboru za re┼íevanje bank. Odlo─Źitev biv┼íega guvernerja o odhodu v tujino je po svoje razumljiva, saj slednji ne verjame v neodvisnost slovenske policije in to┼żilstva, kot je javno povedal. Zakaj je potem sploh kandidiral za guvernerja Banke Slovenije, ve samo on.

Somrak slovenskega ban─Źni┼ítva

Kaj imata skupnega SDH in volilna zakonodaja?

Slabo upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja je brez dvoma ena osrednjih te┼żav Slovenije, za kar je nedvomno odgovorna politika.

Ustavno sodi┼í─Źe je stranke pripravilo do tega, da morajo po ve─Ź kot dveh desetletjih vendarle dopolniti volilno zakonodajo. A volivci ne smemo pristati le na marginalne korekcije, saj dr┼żava mo─Źno potrebuje ve─Ź demokracije, ne formalne, pa─Ź pa po vsebini.

Demokracijo je treba zdraviti, to pa je v na┼íem primeru smiselno pri─Źeti s spremembo volilne zakonodaje.

V Slovenji imamo mno┼żico manj┼íih in srednjih podjetij, ki so dobro vodena, poslujejo uspe┼íno in najve─Ź prispevajo, da se zadnja leta lahko pohvalimo s spodbudno gospodarsko rastjo. Imamo tudi nekaj, vsaj za na┼íe razmere uspe┼ínih velikih podjetij, ki pa so v precej┼ínjem delu v tuji lasti. V enem pogledu pa smo prav posebni. Pred nekaj leti smo si namre─Ź omislili ┬ázdru┼żeno podjetje ÔÇô holding, v katerega smo vklju─Źili ve─Źino podjetij in bank, v katerih je dr┼żava ve─Źinski lastnik. Njegovo ime je Slovenski dr┼żavni holding (SDH) in upravlja ve─Ź kot 90 podjetij s skupnim kapitalom, ki presega 10 milijard evrov.

SDH je tako velik in raznolik poslovni sistem, da je od njega oziroma njegovega upravljanja v nemajhni meri odvisno, kako gospodarsko diha celotna dr┼żava. Zato bi bilo razumno, da ima strokovno in po vodstvenih izku┼ínjah mo─Źan nadzorni svet (NS), katerega primarna skrb je zagotoviti u─Źinkovito vodenje tega pomembnega sistema. Mesto predsednika uprave holdinga naj bi se zato poverilo osebi, ki se po vodstvenih izku┼ínjah uvr┼í─Źa med vrhunsko uspe┼íne gospodarstvenike in je tudi eti─Źno dokazljivo neopore─Źna. Te usmeritve pa njegov NS doslej ni jemal prav resno. Tako je sredi leta 2016 za predsednico uprave imenoval Lidijo Glavina, ki je bila, sode─Ź po javno dostopnih informacijah, povsem brez relevantnih vodstvenih izku┼íenj. V holding vklju─Źena podjetja so pod njenim vodstvom sicer poslovala uspe┼íneje kot pred tem, a ne grede dvomiti, da se je to zgodilo predvsem iz razlogov, zaradi katerih je slovensko gospodarstvo po letu 2015 na sploh pospe┼íeno raslo. Uspe┼ínost njenega vodenja je zato primerneje presojati po aktivnostih, ki so bile res njena domena, to pa je bila predvsem privatizacija dr┼żavnih podjetij in bank. Holding jo je izvajal vse prej kot zadovoljivo in kar te┼żko bi na┼íli primer odprodaje dr┼żavnega premo┼żenja (banke) iz zadnjih let, ki ni bila izvedena vpra┼íljivo; za izrazito neuspe┼íno velja tudi prodaja banke  NKBM, s katero je dr┼żava iztr┼żila 250 mio evrov, njena realna vrednost pa naj bi bila tri do ┼ítirikrat vi┼íja.

Zaradi nedomi┼íljene in slabo izvajane privatizacije je Slovenija finan─Źno ┼że veliko izgubila, prizadet pa bo tudi njen prihodnji razvoj. To pa ni vsa ┼íkoda, ki nam jo povzro─Źa slabo upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja. Slednje namre─Ź deluje kot eno osrednjih goji┼í─Ź klientelizma in korupcije, to je bolezni, ki dru┼żbo podobno na┼żira kot to po─Źne rak v ┼żivem organizmu. Da smo kot dru┼żba v povezavi s SDH resno prizadeti, pa ne gre prednostno kriviti njegovega NS in vodstva, pa─Ź pa bolj tiste, ki so poskrbeli, da imamo v tem primeru opraviti s sistemsko ureditvijo, ki dopu┼í─Źa ali celo spodbuja slabo upravljanje. Uveljavil jo je Zakon o SDH, sprejet v aprilu 2014. V njem je zapisanega veliko lepore─Źja o dobrem upravljanju, ki mu ne gre oporekati, glede sestave in imenovanja NS pa je uvedel povsem neprimerno re┼íitev. Ta, za dobro upravljanje klju─Źni upravljavski organ, ima namre─Ź v SDH le pet ─Źlanov (po nem┼íki zakonodaji bi jih imel 20), ki jih formalno imenuje dr┼żavni zbor, dejansko pa o njih odlo─Źa vlada v vlogi skup┼í─Źine SDH. Ni te┼żko razumeti, da ┼żeli vsaka od politi─Źnih strank, ki sodeluje v koalicijski vladi, imeti svojega predstavnika v NS SDH, in ne presene─Źa, ─Źe ta kot nadzornik vsaj tako kot za skupne interese dr┼żave skrbi tudi za  koristi ┬╗njegove┬ź stranke in z njo povezanih interesnih krogov. Problemati─Źnost take sestave NS potencira ┼íe to, da se pri nas vlade dokaj  pogosto menjujejo, saj imamo v obdobju dobrih ┼ítirih let, odkar velja Zakon o SDH, ┼że tretjo vlado. Ob vsem tem je la┼żje razumeti, zakaj je uspelo interesnim povezavam, ki se okori┼í─Źajo z dr┼żavnim premo┼żenjem, da nam je najve─Źji poslovni sistem v dr┼żavi v zelo kriti─Źnem ─Źasu skoraj tri leta vodila sicer simpati─Źna dama, ki pa tej nalogi  preprosto ni bila dorastla.

Z zakonom dolo─Źeno oblikovanje NS SDH spada slej ko prej med najbolj ┼íkodljive sistemske re┼íitve, ki si jih je doslej omislila na┼ía politika. Organizirana civilna dru┼żba (Zveza sindikatov, ZDUS, Sinteza) je zato ob aktivnem sodelovanju stranke SD  v letu 2017 pripravila zakonski predlog, s katerem naj bi upravljanje SDH preuredili po nem┼íkem vzoru. Predlog je bil posredovan parlamentu, a je takrat najmo─Źnej┼ía koalicijska stranka SMC ┼że v startu prepre─Źila njegovo obravnavo, kaj ┼íele sprejem. To svoje ravnanje je lahko oprla na mnenje Zdru┼żenja nadzornikov Slovenije, saj so klju─Źne osebe v tej  ustanovi odsvetovale spremembo Zakona o SDH, za kar so o─Źitno imele tehtne razloge.

Lidija Glavina ne vodi ve─Ź SDH, saj jo je NS letos pred─Źasno razre┼íil. Tega verjetno ni storil po lastni presoji, pa─Ź pa naj bi ┼ílo za predlog vlade, to je njegove skup┼í─Źine. ─îe je bilo tako, je vlada ravnala razumno, ─Źeprav je s tem storila le prvi korak v smeri bolj u─Źinkovitega upravljanja dr┼żavnega premo┼żenja. Potrebnih bo namre─Ź ┼íe ve─Ź korakov, eden klju─Źnih pa je brez dvoma temeljita prenova Zakona  o SDH v delu, ki ureja njegovo upravljanje. Pri tej prenovi pa ne bodimo inovativni, pa─Ź pa se raje zgledujmo po uspe┼íni praksi drugih dr┼żav, ┼íe predvsem Nem─Źije.

Slabo upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja je brez dvoma ena osrednjih te┼żav Slovenije. Iz razlage, ki jo ponujajo gornje vrstice, nedvomno izhaja, da je  zanjo odgovorna politika, predvsem vladajo─Źa; po njeni volji se namre─Ź pri nas  vztraja  pri sistemskih re┼íitvah, ki dopu┼í─Źajo, da se skupne interese dru┼żbe na veliko podreja koristim o┼żjih skupin ali celo posameznikov. Za dr┼żavo, kjer se to dogaja, velja, da njena demokracija boleha in to se tudi nam dogaja. Na┼í politi─Źni sistem ima tudi sicer prepoznavne znake strankokracije, to je vladavine politi─Źnih strank, ki sicer spo┼ítuje formalno demokracijo, po vsebini pa jo mo─Źno omejuje oziroma jo dela neu─Źinkovito. Demokracija pa je tako dragocena, da jo je treba zdraviti, to pa je v na┼íem primeru smiselno pri─Źeti s spremembo volilne zakonodaje in iz nje izlo─Źiti re┼íitve, ki krepijo strankokracijo.

Na┼íe ustavno sodi┼í─Źe je politiko pripravilo do tega, da se je po ve─Ź kot dveh desetletjih vendarle lotila dopolniti volilno zakonodajo. Spremembe, ki jih bo ponudila, bodo zelo verjetno tako naravnane, da se strankokracije ne bi resneje prizadelo. Na to pa volivci ne smemo pristati, saj dr┼żava  mo─Źno potrebuje ve─Ź demokracije, ne formalne, pa─Ź pa po vsebini. ─îe pri tem ne bomo uspeli, bomo tudi dr┼żavno premo┼żenje ┼íe naprej upravljali podobno, kot smo ga doslej. Torej imata SDH in volilna zakonodaja kar veliko skupnega.

Andrej Cetinski, Sinteza, 5.8.2019

Je bil posel na drugem tiru rezerviran ┼że vnaprej?

Avtorja, uspe┼ína raziskovalna novinarja Primo┼ż Cirman, Vesna Vukovi─ç razkrivata ozadja in povezave klju─Źnih ljudi, ki naj bi z javnim denarjem gradili drugi tir. V prispevku objavljata podatke, ki pod vpra┼íaj postavljajo delovanje dr┼żavnega podjetja 2TDK pri razpisu za gradnjo mostu ─Źez reko Glin┼í─Źico na trasi drugega tira Diva─ŹaÔÇôKoper. Ob sumih konfliktov interesov krepijo tudi dvome o tem, ali se v podjetju, ki ga je dr┼żava ustanovila za gradnjo in upravljanje drugega tira, res trudijo, da kon─Źna cena projekta ne bo vi┼íja od predvidenih 1,15 milijarde evrov iz investicijskega programa.

Je to dokaz, da je bil posel na drugem tiru ┼że rezerviran za Petri─Źa, Polani─Źa in ┼ákrabca?

Ve─Ź prispevkov o tej temi.

Gre res samo za oblast?

Novela, ki vsem zmagovalcem na volitvah v volilnih okrajih ne zagotavlja mandata,  je gnil kompromis na ra─Źun resni─Źne demokracije.

─îe je predlog izoblikovan pri predsedniku Pahorju najve─Ź, kar je slovenska politika voljna ponuditi svojim dr┼żavljanom, se Sloveniji kot dru┼żbeni skupnosti ne pi┼íe dobro.
Bralec si lahko sam zamisli odgovor kakega ┬╗strumnega strankarskega po┼ítenjaka┬ź ob vpra┼íanju: ┬╗Povej mi, zakaj ti pravzaprav gre! Ali ti gre za demokracijo ali za oblast?┬ź

Dr. Miran Mihel─Źi─ŹOgro┼żeni ideali demokracije

So bile na┼íe banke leta 2013 res za v ste─Źaj?

Zakaj centralni ban─Źniki zaradi sanacije ne bi smeli biti zaprti in kaj je zelo narobe?

Sme pretirana dokapitalizacija bank, ker je v korist davkopla─Źevalcev (─Źeprav ni), biti nezakonita?

Ali je delovanje v korist davkopla─Źevalcev sploh lahko nezakonito?

Razprave, kak┼íni naj bi bili prikriti motivi NPU za preiskovanje zlorabe polo┼żaja vodilnih v Banki Slovenije pri dokapitalizaciji NLB decembra 2013, so brezpredmetne. Bistveno je dvoje: prvi─Ź, ali je moral biti pregled kakovosti sredstev (AQR) skladen z mednarodnimi standardi poro─Źanja in ocenjevanja; in drugi─Ź, ali je bil izveden mimo teh standardov. Prvo je bilo jasno in izrecno dolo─Źeno v vseh takrat relevantnih slovenskih in evropskih pravnih aktih, o drugem pa ovadba NPU raz─Źlenjuje na ve─Ź deset straneh in s pri─Źanji ve─Ź poobla┼í─Źenih strokovnjakov, seveda pa bodo imela kon─Źno besedo sodi┼í─Źa.

Ve─Ź v odzivu Tadeja Kotnika na komentar urednice Financ o ovadbi nekdanjega vodstva Banke Slovenije v zvezi z ukrepi za dokapitalizacijo bank.

Civilna dru┼żba zahteva temeljito prenovo volilne zakonodaje

V ponedeljek, 1. julija 2019 smo se pri Predsedniku dr┼żave zbrali nekateri predstavniki civilnih iniciativ in neparlamentarnih strank, z namenom, da predsedniku predstavimo svoje predloge za prenovo volilne zakonodaje.

Povzetek skupnih stali┼í─Ź: ─îeprav je razprava kazala, da prisotni nimamo enotnega predloga sprememb, kar je sicer ugotovil tudi Predsednik Pahor, pa je vendar treba opozoriti na na┼ía SKUPNA IZHODI┼á─îA za bodo─Źo razpravo:

  1. Enotno ocenjujemo, da je sedanji volilni sistem neustrezen in da ga je treba temeljito prenoviti;
  2. Predlogi, ki jih je pripravil MJU, ne re┼íujejo ni─Źesar in krizo nezaupanja v stranke in institucije ter posledice negativne spirale kadrovskih izborov samo ┼íe pove─Źujejo;
  3. Razpis novih parlamentarnih volitev na podlagi sedanjega sistema ali zgolj kozmeti─Źnih popravkov smatramo za nedemokrati─Źen, na njem temelje─Źe rezultate pa za sporne oz. nelegitimne. Zato je treba prenovo volilnega sistema uresni─Źiti pred razpisom naslednjih volitev;
  4. ─îe politi─Źne stranke ne bodo pripravljene na iskreno razpravo o iskanju bolj┼íih re┼íitev (katerih izhodi┼í─Źe predstavlja uvedba obveznega prednostnega glasu ter demokratizacija celotnega sistema), bomo predstavniki Civilne dru┼żbe in neparlamentarnih strank organizirali ┼íiroko civilnodru┼żbeno fronto, vklju─Źno z uvedbo referenduma, da prepre─Źimo to nadaljevanje strankokracije, izlo─Źanje civilne dru┼żbe in nespo┼ítovanje ustavnih dolo─Źil o enakopravnosti.

Kratka zabele┼żka vseh stali┼í─Ź, predstavljenih na delovnem sre─Źanju pri Predsedniku dr┼żave.

Stali┼í─Źe Sinteze do volilne zakonodaje

Slovenija potrebuje bolj┼íe upravljanje na vseh ravneh. Izhodi┼í─Źe je demokratizacija volilnega sistema. V SINTEZI-KCD smo izdelali nekak┼íen ┬╗minimum nujnih sprememb┬ź in predloge preverili v strokovni razpravi na javni okrogli mizi. Tako izoblikovano stali┼í─Źe sledi v nadaljevanju.

   ┼Że ─Źetrt stoletja ┼ítevilni strokovnjaki in predvsem ozave┼í─Źena javnost oz. njeni organizirani subjekti opozarjajo na pomanjkljivosti in napake sedanje slovenske volilne zakonodaje (VZ), ki je bila v ─Źasu osamosvajanja oblikovana za enkratno uporabo. ┼átevilne mednarodne primerjave poka┼żejo, da je ta zakonodaja v osnovi nedemokrati─Źna, da omogo─Źa ┼ítevilne manipulacije in je sploh ┬╗─Źudna┬ź.

   V SINTEZI-KCD smo prepri─Źani, da VZ povzro─Źa negativno kadrovsko selekcijo, posledi─Źno pa nezaupanje v politi─Źne institucije, zlasti politi─Źne stranke. Vse to vodi v politi─Źno nestabilnost, ki se ka┼że v hitri menjavi vlad in njihovih ministrov.

   Podrobnej┼ía analiza poka┼że, da je oblikovanje kandidatnih list dejansko v monopolni pristojnosti politi─Źnih strank, dr┼żavljani oz. civilna dru┼żba pa je prakti─Źno povsem izklju─Źena. Pregled volilnih rezultatov v zadnjih dveh desetletjih nas opozarja, da so, odkar je bil odpravljen institut obveznega absolutnega prednostnega glasu, izvoljivi le kandidati na prvih dveh ali kve─Źjemu treh mestih na posamezni kandidatni listi. Ker ta mesta stranka praviloma zapolni s svojimi favoriziranimi kandidati (pri ─Źemer VZ ne dolo─Źa niti instituta domicilnosti kandidatov), se znajde v te┼żavah, ko i┼í─Źe dobre kandidate za ostala mesta na kandidatnih listah. Tisti, ki tako ponudbo za kandidiranje na zadnjih mestih kandidatnih list sprejmejo, pogosto zaradi nekih osebnih razlogov, prav gotovo niso ┬╗najbolj┼íe┬ź, kar lahko ponudi slovenska dru┼żba oz. kar potrebuje Slovenija. Nabor kandidatov za poslance DZ tako poteka le iz zo┼żenega dela volilnega telesa ob evidentnem odklanjanju povabila za kandidiranje, saj ljudje vedo, da ne morejo biti izvoljeni.  To nedvomno vodi v negativno kadrovsko izbiro, kar jasno izpri─Źuje vse slab┼ía struktura DZ, ─Źe jo spremljamo skozi kriterije izobra┼żenosti, izku┼íenosti, kvalificiranosti ali moralne integritete. Ustavna pravica, voliti in biti voljen, tako postaja vse bolj prazna ─Źrka na papirju.

   Prenova VZ je torej urgentna naloga. V SINTEZI-KCD smo prepri─Źani, da je ┼íe vedno najbolj┼íi predlog za to prenovo predlog ZVDZ, ki ga je leta 2015 v zakonodajni postopek vlo┼żil ZDUS, politi─Źne stranke pa so ga onemogo─Źile z ignoriranjem, kljub podpisu ve─Ź kot 5.700 dr┼żavljanov – volivcev. Samo v tem predlogu je namre─Ź oblikovana mo┼żnost, da se lahko v postopke kandidiranja vklju─Źi tudi civilna dru┼żba in da imajo njeni kandidati v 44 volilnih okrajih tudi realno mo┼żnost izvolitve. To bi prisililo politi─Źne stranke, da tudi one i┼í─Źejo najbolj┼íe mo┼żne kandidate, na drugi strani pa bi bistveno pove─Źalo interes dr┼żavljanov tako za kandidiranje kot za volitve same.

   Na ┼żalost je prazno upanje, da bi politi─Źne stranke in izvoljeni poslanci sprejeli tako prenovo VZ, kar je svojevrsten dokaz njihove pomanjkljive politi─Źne integritete. Zato smo v SINTEZI-KCD izoblikovali nekak┼íen ┬╗minimum nujnih sprememb┬ź, da bi naredili vsaj minimalen korak v smeri demokratizacije volilnega sistema. Predloge smo preverili v strokovni razpravi na okrogli mizi (dr. C. Ribi─Źi─Ź, dr. M. Mihel─Źi─Ź, M. Ma─Źek, B. Bi┼í─Źak, B. Pavlin, moderiral E. M. Pintar), kjer se je potrdila tako njihova vsebina kot nujnost uvedbe. Ta ┬╗minimum┬ź vsebuje naslednje to─Źke:

  1. Uvedba obveznega absolutnega prednostnega glasu;
  2. Uvedba obveznega domicila za kandidate;
  3. V primeru ukinitve Volilnih okrajev pove─Źanje ┼ítevila Volilnih enot s sedanjih 8 na 11 (da bi vsaj zmanj┼íali preveliko ┼ítevilo kandidatov na posameznem voli┼í─Źu) in naslonitev teh enot na statisti─Źne regije, kar bi omogo─Źalo poglobljene analize volilnih rezultatov;
  4. Izena─Źitev pogojev oblikovanja kandidatnih list parlamentarnih in neparlamentarnih strank.

   Prepri─Źani smo namre─Ź, da sedanja VZ ve─Źjim strankam omogo─Źa ┬╗name┼í─Źanje┬ź volilnih rezultatov in volilno reproduciranje, kar pomeni, da je njihova legitimnost iz enih volitev v druge bolj vpra┼íljiva. Tega se demokrati─Źna javnost tudi ─Źedalje bolj zaveda, zato je samo vpra┼íanje ─Źasa, kdaj bodo spro┼żeni dolo─Źeni pravni postopki zoper ne-legitimnost volilnih rezultatov, izvedenih po sedanji zakonodaji, ali celo javni protesti.

┬á┬á Slovenija potrebuje bolj┼íe upravljanje dr┼żave na vseh ravneh, vodstvene ljudi z najvi┼íjo moralno integriteto, bolj odlo─Źne in kvalificirane tako doma kot v mednarodnih pogajanjih in povezavah. Javna ocena, da sodi Slovenija med najmanj vplivne ─Źlanice EU, da je lahek plen nelegitimnih interesov raznih korporacij, bank in skladov, je opozorilo, ki ga ne smemo prezreti. Zato je nujno treba prenoviti volilno zakonodajo, da bomo lahko izbrali res najbolj┼íe, kar premoremo.

Ljubljana, 24.6.2019

Predsednik Pahor in razprodaja bank

Predsednik Pahor pravi, da bomo o ponovnem nakupu razprodanih bank razmi┼íljali, ko bomo dozoreli za njihovo upravljanje, o odpovedi ureditvi upravljanja, prilagojeni prefinjenim potrebam klientelizma in korupcije, pa ni─Ź.

V nedeljo 23.6.2019 je TV Slovenija v ve─Źernih urah predvajala zanimiv pogovor s predsednikom dr┼żave Pahorjem. V njem smo med drugim zvedeli, da predsednik ne verjame v smiselnost tega, da bi na┼ía dr┼żava imela v lasti banke in zato nima pomislekov o pravilnosti odlo─Źitve, da smo tudi zadnjo od njih, to je Abanko, pred kratkim prodali tujemu lastniku. To mnenje je podkrepil z ugotovitvijo, da pri nas dr┼żavnega premo┼żenja preprosto ne znamo upravljati in zato je bolje, da to zahtevno delo prepustimo tistim, ki ga obvladajo. Morda bomo v tem pogledu neko─Ź dozoreli in takrat pa lahko razmi┼íljamo o nakupu bank, povzema  pogovor s predsednikom MMC RTV Slovenija.

Mnenju predsednika, da Slovenci svojo dr┼żavno premo┼żenje  slabo upravljamo, se tudi sam pridru┼żujem. Mo─Źno pa se razlikujeva v pogledih, kaj naj bi bil razlog za to. Po mojem prepri─Źanju namre─Ź ni krivo neznanje Slovencev ali celo na┼ía nedozorelost, pa─Ź pa je te┼żava v tem, da nam je politika dr┼żavo v nemajhni meri ┬╗ugrabila┬ź in nam vsilila sistem upravljanja dr┼żavnega premo┼żenja, ki deluje kot odli─Źno goji┼í─Źe klientelizma in korupcije. Naj to ni─Ź kaj prijazno oceno podkrepim z naslednjo kratko primerjavo na┼íega upravljanja dr┼żavnega premo┼żenja (vklju─Źenega v Slovenski dr┼żavni holding, to je SDH) z re┼íitvijo, ki jo pri upravljanju ve─Źjih poslovnih sistemov uporabljajo Nemci, recimo v Fraportu, ki nam je blizu tudi zato, saj gre za nem┼íkega lastnika na┼íega osrednjega letali┼í─Źa:

  1. Nadzorni svet (NS) ima tako v na┼íi kot v nem┼íki zakonodajni ureditvi osrednjo vlogo pri upravljanju velikih poslovnih sistemov. V nem┼íkih dru┼żbah ima ta po zakonu 20 ─Źlanov, v na┼íem SDH pa 5.
  2. Vse ─Źlane NS SDH imenuje vsakokratna vlada in je tako njihova sestava rezultat kup─Źkanja vodij koalicijskih strank. V Fraportu pol ─Źlanov NS zastopa interese lastnikov in  dr┼żave, drugih deset pa interese dela; od slednjih jih pol izvolijo v podjetju zaposleni, preostali pa so zunanji strokovnjaki in jih imenujejo od podjetja neodvisni sindikati.

┼Że zgolj gornja primerjava dopu┼í─Źa oceno, da je nem┼íki NS potencialno u─Źinkovit in sposoben primerno usklajevati interese kapitala, zaposlenih in tudi splo┼íne dru┼żbe interese, povezane z delovanjem ve─Źjih poslovnih sistemov. Nasprotno od tega pa na┼ía sestava  NS SDH vsaj poznavalcem problematike upravljanja govori v prid prej navedene domneve, da je namre─Ź na┼ía ureditev prefinjeno prilagojena potrebam klientelizma in korupcije. Temu primerno dr┼żavno premo┼żenje tudi upravljamo in z njim dr┼żavo v nemajhni meri pohabljamo.

Pred dvema letoma je stranka SD v sodelovanju z zainteresirano civilno dru┼żbo (ZDUS, Zveza sindikatov, Sinteza) parlamentu predlagala spremembe Zakona o SDH, s katerimi naj bi se po nem┼íkem zgledu odpravilo slabosti, ki mu jih zgoraj pripisujem. Tedanja Cerarjeva  vlada je ob ┬╗strokovni┬ź podpori Zveze nadzornikov Slovenije in GZS parlamentarno obravnavo tega predloga prepre─Źila, kaj ┼íele, da bi se zavzela za njegov sprejem. Za ta in podobna ravnanja, povezana z upravljanjem dr┼żavnega premo┼żenja, bi moral vedeti tudi predsednik dr┼żave. Zato zveni to, kar je v nedeljskem pogovoru povedal o prodaji bank, vse prej kot prepri─Źljivo.

Andrej Cetinski, Sinteza, 25.6.2019