Author Archives: admin

Janša in Pahor sta sostorilca!

Janko Lorenci v Mladini: Jan┼ía in Pahor sta na videz izrazito razli─Źna politika, v resnici pa sostorilca, kot se temu re─Źe v kazenskem pravu. Oba sta dolgo┼żiva politika, oba nevarna, a vsak po svoje. Jan┼ía neposredno, brez ovinkov in okraskov, Pahor posredno, skrit za mnogimi zavesami. Sta najbolj ┼íkodljiva posami─Źna politika samostojne Slovenije.

Za─Źela sta kot re┼żimska nara┼í─Źajnika, nato pa se levila.
Jan┼ía je bil najprej poskusni socialdemokrat, nato konservativni, zdaj pa skrajni desni─Źar, ki spodkopava ustavni red. V svojem tretjem mandatu to la┼że po─Źne v kaosu koronavirusa. A zanj sprva dobrodo┼íla epidemija se obra─Źa proti njemu, saj mu je povsem u┼íla iz rok. To je napovedala ┼że nora domislica, s katero je vlada konec razmeroma nedol┼żnega prvega vala proslavila s preletom ameri┼íkih reaktivcev. Potem je glede epidemije zaspala: stroko je upo┼ítevala ali pa ne, sama je nastopala brez mask, od drugih jih je zahtevala, usodno je zamujala z ukrepi, koruptivno kupovala za┼í─Źitno opremo, komunicirala kot v vojski, padala iz skrajnosti v skrajnost, tihotapila ─Źisto tretje zadeve v protikoronske ukrepe ÔÇŽ Vse to je ┼íe zmanj┼íalo ┼że tako pi─Źlo zaupanje v oblast in se izrodilo v razprostranjeno zanemarjanje (samo) za┼í─Źitnega vedenja. Epidemija je praviloma bla┼żja tam, kjer prebivalstvo bolj zaupa oblasti. Jan┼ía ni odgovoren za vse epidemijske zdrse, precej je neodgovornih, butastih zanikovalcev virusne nevarnosti. Toda prav on, ki v vladi tako absolutisti─Źno odlo─Źa o vsem, je v veliki meri osebno odgovoren, da smo na slab┼íem kot vsi sosedi, med najslab┼íimi v EU in slab┼íi kot Trumpova Amerika. To je porazno. S svojim vodenjem politike nasploh in obrambe pred virusom posebej je kriv za ┼ítevilne smrti, za trpljenje in velikansko gmotno in razvojno ┼íkodo. Njegov mandat potrjuje, da skrajna desnica na oblasti vedno pomeni tudi zaostalost. Kak┼íen ─Źlovek je, nazorno govorijo njegovi tviti. Recimo nedavni o Delovi novinarki Suzani Kos. Ko je napisala, da bo Jan┼ía sku┼íal prepre─Źiti nastanek Koalicije ustavnega loka, je ─Źivknil, da bo tako S. Petri─Źa, lastnika Dela in sivo eminenco Kolektorja, spravila ob vse anekse (za posle z dr┼żavo). B. Bi┼í─Źak je ob tem pripomnil: tako deluje mafija, imamo torej mafijsko vlado. Res, Jan┼ía dokazano izsiljuje in s tem neprevidnim ─Źivkom globoko iz ┼żol─Źa je zrel za uradni pregon.
Zdaj pa k sostorilcu Pahorju. Neko─Ź je bil prodoren mlad komunist, nato salonski socialdemokrat, danes ni ne ti─Ź ne mi┼í, ampak vse po malem, pa─Ź po potrebi in razpolo┼żenju. Ima tri naglavne grehe: SD je predelal po receptih zgre┼íene tretje poti, bil je zanikrn premier, zdaj je katastrofalen predsednik dr┼żave. Ki mu, vseprisotnemu in ─Źloveku mnogih mask, nekako uspeva, da ostaja najbolj priljubljen politik v dr┼żavi. In ─Źe tak politik odkrito in prikrito nenehno favorizira Jan┼ío, brani ali relativizira njegove ekscese, ┼ítevilne nihajo─Źe volivce bega in jim zbija skepso do glavarja SDS. Sam nenehno govori o politi─Źni kulturi, spravi, dialogu, hkrati pa ti┼í─Źi naprej ─Źloveka, ki vse to surovo kr┼íi. Skratka, Pahor pomembno omogo─Źa fenomen jan┼íizma. To pomeni, da je sostorilec. Lep primer za to je nedavno sre─Źanje treh vej oblasti, shod agresivnosti (Jan┼ía), nesamozavesti (sodstva) in hinav┼í─Źine (Pahor). Ta je dobro vedel, da bo Jan┼ía sodstvo kot navadno grobo napadel, sodstvo pa se s takim jezikom ne more in ne sme braniti, o ┼íe odprtih primerih ne more govoriti, poleg tega pa ni dovolj suvereno. Tako je Pahor spet enkrat pripomogel k vtisu, da ni sodstvo ni─Ź bolj┼íe od izvr┼íne oblasti, celo od sedanje ne. ┼áe ena stara pahorjanska igra relativizacije.
Jan┼ía in Pahor, prvi na repu, drugi na vrhu lestvic priljubljenosti, sta mrzla ─Źloveka, ki funkcijo podrejata sebi, svojim koristim in ugodjem. Jan┼ía tega pogosto niti ne skriva, Pahor pa to po─Źne z igranjem veliko vlog, tesarskih, zabavlja┼íkih, dr┼żavni┼íkih. O tem, zakaj je do Jan┼íe tako servilen, je ve─Ź teorij; da ga ima JJ v pesti, ker ve za neko njegovo grdo skrivnost, da ob─Źuduje Jan┼íevo sila┼ítvo itd. A motivi te ─Źudne poni┼żnosti niti niso pomembni, pomembno je, da obstaja med njima bolna simbioza.
Jan┼ía igra na strah, silo, lo─Źevanje na na┼íe in nena┼íe, Pahor pa na prijaznost, v┼íe─Źnost, sodelovanje. Dozdevno sta kontrast, a se v resnici dopolnjujeta in podpirata. Pahor dela Jan┼ío politi─Źno sprejemljivega, mu stre┼że neposredno (npr. s kadrovskimi imenovanji) in posredno, ko vse ena─Źi, dela zmedo, tudi o najhuj┼íih Jan┼íevih potezah mol─Źi, poziva k dialogu in s tem govori: saj je v bistvu tak kot vsi. Tako soustvarja klimo za trdorokce. Pri tem z igralstvom in bleferstvom perverzno uspeva kot Jan┼íevo prijazno, sodelovalno nasprotje. Skratka, oba imata od tega so┼żitja korist, ┼íkodo pa Slovenija.
Zna┼íli smo se v dvojni stiski ÔÇô oblast ustavno Slovenijo razgrajuje v Jan┼íevo drugo republiko, hkrati pa nas stiska epidemija, tako huda zaradi prav te oblasti. A ┼íiri in poglablja se tudi odpor. Bole─Źe posledice epidemije bodo prej ali slej napolnile trge in ulice, sindikati (in pametni delodajalci) so vse bolj jezni, morda se bo zganilo sodstvo (denimo glede izsiljevalskega tvita) in bo kaj reklo tudi ustavno sodi┼í─Źe, saj je najbolj poklicano za varstvo ustave in v taki prelomni krizi ne more mol─Źati kot Pahor. Tudi opozicija se sestavlja in postaja privla─Źnej┼ía za vrnitev tistih sedem ali ve─Ź poslancev. Skratka, Jan┼íeva vladavina visi na tenki, prenapeti nitki, vsemu Pahorjevemu pajda┼ítvu navkljub. O tem, kako da sta na samem vrhu dr┼żave dva taka ─Źloveka ÔÇô cinik, ki mu je zdravje prebivalstva zgolj zastavek v njegovih politi─Źnih manipulacijah, in njegov potuhnjeni pribo─Źnik ÔÇô pa najbr┼ż razmi┼íljajo tudi volivci.

O koaliciji ustavnega loka

Kako dobro ┼żivijo ljudje v posamezni dr┼żavi, je predvsem odvisno od tega, kako se njihovo dr┼żavo upravlja.

Prete┼żno sta v uporabi dva sistema tega upravljanja, eden je demokrati─Źen drugi pa avtoritaren. Njuna u─Źinkovitost je odvisna od ve─Ź dejavnikov, od teh je eden skupen obema in je tudi sicer klju─Źen. To je etika, ki prevladuje pri upravljanju (predvsem po┼ítenost oziroma la┼ż, zavajanje in kraja), njena naravnanost pa se najbolj odra┼ża v obsegu korupcije, ki je v dr┼żavi prisotna. Noben od sistemov namre─Ź ne deluje u─Źinkovito v korist ve─Źine, ─Źe ni pripravljen in sposoben mo─Źno omejiti korupcije.
Avtoritarno upravljanje praviloma prednostno skrbi za koristi dru┼żbenih elit – pogosto ga podpirajo tudi ljudje, ki so zna─Źajsko nagnjeni k nasilju -, demokrati─Źno pa naj bi zadovoljevalo interese celotne dru┼żbe. Ve─Źina ljudi si zato ┼żeli demokracijo in ne gre dvomiti, da ima ta sistem tudi sicer pomembne potencialne prednosti pred avtoritarnim. ┼Żal pa demokracija v ve─Źini dr┼żav vse slab┼íe deluje, to pa ustvarja ugodno okolje za uveljavljanje avtoritarnih oblik vladanja. Poglejmo, katere okoli┼í─Źine jo predvsem slabijo.
Med dejavnike, ki demokraciji izrazito ┼íkodijo, je umestno visoko uvrstiti politi─Źno-ekonomsko paradigmo, ki danes prevladuje v svetu, to je neoliberalizem. Ta je namre─Ź povzro─Źil mo─Źan razkroj temeljnih demokrati─Źnih vrednot, zaradi katerih sta postala la┼ż in zavajanje v politiki ┼że kar normalna oblika komuniciranja, kraje preko dav─Źnih oaz ve─Źina dr┼żav blagohotno dopu┼í─Źa, korupcija pa postaja vse bolj pogosta oblika zadovoljevanja pohlepa. Tej politi─Źni etiki se prilagaja tudi pravna dr┼żava, pri ─Źemer se ve, da je u─Źinkovita, od politike neodvisna pravna dr┼żava, klju─Źna za uspe┼íno delovanje demokracije. Skratka, neoliberalizem je demokracijo izjemno prizadel, kar velja ┼íe predvsem za dr┼żave, kjer protestantska etika nima mo─Źnej┼íih korenini, ter one, ki so ┼íele nedavno tega opustile socializem.
Poleg etike je za u─Źinkovitost demokracije zelo pomembno modeliranje njenih upravljavskih struktur, ┼íe predvsem vlade. Ve─Źina dr┼żav uporablja model ┬╗koalicijske vlade┬ź, pri ─Źemere sta poznana dva tipa tega modela, eden je obi─Źajna koalicija, drugi pa velika koalicija. Obi─Źajno koalicijo praviloma oblikuje stranka, ki je dobila na volitvah najve─Ź glasov, v koalicijo oziroma v vlado pa povabi stranke, ki so ji po politi─Źni usmerjenosti sorodne. Tako se oblikuje leva oziroma desna koalicija, so─Źasno pa tudi desna oziroma leva opozicija. Parlament se torej razdeli na dve, po ┼ítevilu poslancev obi─Źajno ne zelo razli─Źni mo┼ítvi, ki predvsem tekmujeta za naklonjenost volivcev in si pri tem na veliko nagajata; stran, ki oblikuje vlado, pa ima v tej tekmi tudi to prednost, da svojo politi─Źno mo─Ź lahko izkoristi za zadovoljevanje svojih specifi─Źnih interesov, tako strankarskih kot tudi drugih. Druga─Źe povedano: koalicijska vlada politiko – posredno tudi dru┼żbo ÔÇô mo─Źno razdvaja in s tem pomembno generira njena neeti─Źna ravnanja, to pa jo onesposablja, da bi lahko u─Źinkovito upravljala dr┼żavo. S tem ima te┼żave veliko dr┼żav, to pa demokracijo v svetu splo┼íno ogro┼ża.
V nasprotju z obi─Źajno oblikujeta veliko koalicijo vodilna leva in desna stranka, ki se jima praviloma pridru┼żijo tudi ostale stranke, seveda z izjemo onih, ki so naklonjene avtoritarni dr┼żavi. Taka sestava koalicije in tudi vlade ve─Źinsko politiko zavezuje k usklajevanju in ne tekmovanju oziroma nasprotovanju, kar je temeljni pogoj za uspe┼íno upravljanje. Od evropskih dr┼żav je le ┼ávica, verjetno najbolj demokrati─Źna in uspe┼ína dr┼żava, z ustavo uzakonila model velike koalicije. Ve─Źino povojnega obdobja je ta model uporabljala tudi Avstrija, kar se ┼íe danes odra┼ża v njenem uspe┼ínem razvoju. Od leta 2005 sem tudi Nem─Źiji vlada velika koalicija, kar je prav tako odlo─Źilno prispevalo k njeni razvojni uspe┼ínosti v tem obdobju.
Slovenija uporablja model razdiralne obi─Źajne koalicije, kot dru┼żba pa smo dodatno razdvojeni tudi zaradi neporavnanih razprtij iz preteklosti. Poleg tega smo bili kot mlada dr┼żava zelo dovzetni za ideje neoliberalizma, kar nam je in nam ┼íe povzro─Źa izjemno ┼íkodo. Zgolj pravkar na┼íteto v zadostni meri pojasnjuje, zakaj svojo dr┼żavo izjemno slabo upravljamo in nam sedaj celo grozi, da bomo demokracijo vsaj po vsebini opustili in jo bo nadomestilo korupciji naklonjeno avtoritarno vodenje dr┼żave po vzoru sosednje Mad┼żarske. To gro┼żnjo smo dol┼żni obvladati, so─Źasno pa moramo svojo demokrati─Źno ureditev do te mere popraviti, da bo v prihodnje bolje delovala. Optimizem, da to lahko kmalu uresni─Źimo, je zasnovan tudi na koaliciji ustavnega loka, ki jo politika prav ta ─Źas snuje. Po vsebini gre pri njej za veliko koalicijo ÔÇô torej vlado levih in desnih strank – , njeno nekoliko nenavadno ime pa je povzeto po pomembni povojni izku┼ínji italijanske politike. Italiji je namre─Ź v petdesetih letih ponovno grozila prevlada fa┼íizma, tej nevarnosti pa so se izognili tako, da so desne in leve stranke (vklju─Źno s komunisti) oblikovale veliko koalicijo ÔÇô imenovano koalicija ustavnega loka -, ki je bila sposobna prepre─Źiti o┼żivitev fa┼íizma.
Oblikovanje velike koalicije predlagajo ┼ítiri parlamentarne stranke, ki so sedaj v opoziciji, njeno vlado pa naj bi po sedanjih predvidevanjih vodil ekonomist Jo┼że P. Damijan. Da bo zamisel dobila zna─Źaj in veljavo velike koalicije oziroma koalicije ustavnega loka, je potrebno ali vsaj ┼żeleno, da se ji pridru┼żijo tudi sedanje vladne stranke, seveda z izjemo skrajne desne SDS. Da to storijo, je za Slovenijo izjemno pomembno in koristno; enkrat zato, ker se bomo tako zanesljivo izognili nevarnosti njene ┬╗orbanizacije┬ź, drugi─Ź pa zato, ker si s to re┼íitvijo prvi─Ź resneje trasiramo politi─Źno pot, ki obeta bolj demokrati─Źen in u─Źinkovit razvoj dr┼żave.
Andrej Cetinski, Sinteza, 19.10.2020

Statisti─Źne regije ali pokrajine?

Pokrajinsko kuhanje ┼żabe.

Zadnji ─Źas nas vlada v sestavi strank SDS, NSl, SMC in DeSUS ter pod vodstvom predsednika Janeza Jan┼íe zopet ┬╗razveseljuje┬ź z nekaterimi ravnanji, ki pravzaprav niso ve─Ź nikakr┼íno presene─Źenje. Gre za tiho spremembo ustave in zakonodaje ter uvajanje ┬╗novosti,┬ź ki ┼íe najbolj spominjajo na izredne razmere, ali bolj natan─Źno na dr┼żavni udar. Mislim na prisvajanje izvr┼íilne oblasti nad zakonodajno in kot vse ka┼że tudi pravosodno.
Nekako tiho so pri─Źeli vsi skupaj, z javnimi mediji vred, sprejemati dikcijo npr. vladnega obiska Koro┼íke regije, ali pa ┬╗omejitev gibanja med regijami┬ź itd.
Pa se naivno spra┼íujem: ┬╗Kdaj, kje in kako je ta na┼ía dr┼żava ustanovila pokrajine? Ali so statisti─Źne pokrajine enake ustavnim pokrajinam?┬ź
Nikakor ne pridem do odgovora. Spomnim se le neuspe┼ínega posveta na to temo pri predsedniku dr┼żave, pa nekih ve─Źdesetletnih poskusov spo┼ítovanja ustavne zahteve po pokrajinah, nikakor pa ne re┼íitve navedene problematike, ki se sedaj o─Źitno ┬╗pod nujo zahtev omejitve koronavirusa -19┬ź uvaja v na┼íe ┼żivljenje. O─Źitno bolj tiho in na pravno dvomljiv na─Źin, ─Źeprav bi morali, kot re─Źeno, vsebino ┼że zdavnaj re┼íiti oz. uveljaviti.
Z dvotretinsko ve─Źino, se niso bili pristojni v parlamentu dogovoriti skoraj trideset let, sedaj pa je ┬╗pravi ─Źas┬ź za vse zamujene prilo┼żnosti. O─Źitno ┬╗usklajeno┬ź med strankami, ali pa vsaj tistimi v vladi.
Vse navedeno bi bilo celo sme┼íno, ─Źe ne bi predstavljalo zelo konkretne posledice za nas dr┼żavljane. Mislim seveda na omejitve gibanja med regijami. Zadnji podatek, da je sedem regij od dvanajstih na rde─Źem seznamu, je bil razlog, da sem malo bolj podrobno pogledal, za kak┼íne regije pravzaprav gre. Gre za statisti─Źne regije, ki jih je dvanajst in zdru┼żujejo 212 ob─Źin. Obstaja tudi ┼íe delitev na dva kohezijska sklada, ki sta tudi v dveh regijah: vzhodni in zahodni Sloveniji. Vse skupaj zaradi pomanjkanja prostora ne bom na┼íteval.
Umestno pa je poudariti to, da kar ni sposoben re┼íiti celoten sistem tako od zakonodajne, izvr┼íne in pravosodne veje oblasti, je o─Źitno sposobna re┼íiti samo vlada oz. njen predsednik. Z eno potezo. Tudi z mednarodnimi posledicami oz. u─Źinki. Regije so tu. Ali so tudi s tiho odobritvijo Ustavnega sodi┼í─Źa, ki je ┼że odlo─Źalo z ustrezno, a minimalno ve─Źino grede omejitev gibanja med ob─Źinami, se ┼íe ne ve.
Ho─Źem le povedati, da je imel tudi ┬╗ustavno nenadomestljiv┬ź opozicijski voditelj Janez Jan┼ía mo┼żnost in prilo┼żnost, da navedeno problematiko na zakonit na─Źin uredi v preteklosti, pa tega s svojo stranko ni hotel udejaniti oz. prispevati poslanske glasove k ureditvi stanja.
Sedaj pa je naenkrat vse ┼że jasno, sprejeto, uresni─Źeno, celo mednarodno verificirano, saj bo gibanje med dr┼żavami pogojeno tudi z bivali┼í─Źem v dolo─Źeni regiji oz. pokrajini. Zelo zanimivo!
Kak┼íne bodo posledice te ┬╗nove┬ź ureditve se ┼íe ne ve. No, ali pa se pravzaprav ve!
Pred kratkim je na sliki Janez Jan┼ía kazal ┬╗Na─Źrt ukrepov 2. vala Covid-19.┬ź Spominja me na inflacijske ─Źase Markovi─ça, ko je le-ta kazal bankovec, s katerim bo re┼íil dr┼żavo, ki je ┼że tonila.
Na kar ┼żelim opozoriti je to, da bo zelo verjetno nek 313. ukrep sve┼żnja protikoronskih zakonov povzro─Źil, da bomo res lahko le sanjali, da bo jutri morda nov dan. Brez demokracije.
Tako kot se na tiho, celo z nezakonitimi in nedemokrati─Źnimi postopki, vendar na javen na─Źin sprejemajo tak┼íne zgoraj navedene re┼íitve, se bojim, da se bom nekega dne zbudil v drugi ob─Źini, morda regiji ali celo dr┼żavi. Morda celo Avstro ÔÇô Ogrski. Ali pa bom potreboval pet dovoljenj za obisk prijatelja v Ljubljani. No, verjamem, da bo neogibno vsaj eno dovoljenje za proteste proti vladi.
Miloš Šonc, Grosuplje

Demografski sklad ÔÇô nespodoben nateg volivcev.

Pred dnevi je vlada pripravila predlog zakona, na podlagi katerega naj bi Slovenija ustanovila demografski sklad (DS); ta naj bi v prihodnosti pomembno pomagal re┼íevati vse ve─Źje te┼żave s financiranjem pokojnin, ki sem nam obetajo zaradi staranja prebivalstva. Z izjemo premo┼żenja, ki ga ima dr┼żava v Dars-u (dru┼żba za avtoceste) in v elektro omre┼żju, bi se v DS preneslo vse ostale gospodarske nalo┼żbe dr┼żave, ki jih ta ─Źas prete┼żno upravljata Slovenski dr┼żavni holding in DUTB (slaba banka). Sklad bi razpolagal s premo┼żenjem, ki je sedaj vredno zaokro┼żeno 8,5 milijarde (mld) evrov.
Oglejmo si, ka┼íne prihodke v obliki dividend si DS in s tem posredno upokojenci lahko obetajo od gornjih nalo┼żb. ┼Żal ne prav veliko. Najprej zato ne, ker odpade od zneska 8,5 milijarde evrov zaokro┼żeno 6 mld na nalo┼żbe v podjetja, ki so za dr┼żavo strate┼íkega pomena (proizvodnja elektrike, ┼żeleznice, po┼íta, vodno gospodarstvo,ÔÇŽÔÇŽ) in imajo sama tako obse┼żne potrebe po sredstvih za financiranje lastnega razvoja, da si od njih dividend ne gre obetati. Tr┼żno donosnih nalo┼żb naj bi tako DS po optimisti─Źnih ocenah imel najve─Ź v vrednosti 2,5 mld evrov. Ob povpre─Źnem letnem dividendnem donosu 5% – ta ocena je prej visoka kot nizka ÔÇô se torej DS letno obeta okoli 125 mio evrov prihodkov v obliki dividend in to bi naj bili njegovi edini redni prihodki.
Pri vrednotenju gornjega zneska, ki naj bi obogatil pokojninsko blagajno, je treba upo┼ítevati, da ima ta blagajna tudi ┼że danes prihodke od kapitalskih nalo┼żb: letos naj bi po na─Źrtu skupaj prejela 70 mio evrov, od tega od KAD-a 50 mio (pod tem imenom deluje dosedanji ┬╗demografski sklad┬ź) in od Zavarovalnice Triglav 20 mio evrov. Ta dva vira naj bi se preneslo v novi DS in pokojninska blagajna naj bi tako bila v prihodnje bogatej┼ía le za razliko do 125 mio, to je za 55 mio evrov letno. Za leto┼ínje leto na─Źrtuje ta blagajna prihodke v vi┼íini 5.827 mio evrov in ─Źe temu znesku dodamo ┼íe 55 mio , ki bi jih naj prispeval DS, se ta relativno pove─Źa komaj za 0,94%. Pa ┼íe en vidik tega prispevka je vredno upo┼ítevati. Pokojninska blagajna ima namre─Ź ┼że danes velik finan─Źni primanjkljaj (redni prihodki so manj┼íi od odhodkov), ki ga pokriva dr┼żava iz dr┼żavnega prora─Źuna; za leto┼ínje leto je na─Źrtovan v znesku 1.038 mio in ta bi bil manj┼íi za 55 mio evrov oziroma za 5%, ─Źe bi novi DS ┼że deloval.
Sode─Ź po gornjih podatkih ne gre dvomiti, da DS, kakr┼ínega predlaga vlada, ne bo mogel veliko pomagati pri pokrivanju vse ve─Źjih finan─Źnih potreb, ki se obetajo pokojninski blagajni. Zakaj pa ga potem sploh ustanavljamo, se je vredno vpra┼íati? Na to vpra┼íanje je dr. Du┼ían Mramor, ekonomist in nekdanji finan─Źni minister, nedavno odgovoril, da gre za slabo idejo, ki ne zaslu┼żi resne obravnave, njegov kolega dr. Bogomir Kova─Ź pa zadevo pojasnjuje z besedami (Mladina, 2.10.2020), da je ┬╗beda sedanjih politi─Źnih elit na podro─Źju ÔÇŽÔÇŽ razvojne strategije in politike dr┼żave zastra┼íujo─Źa┬ź. Tudi sam menim, da DS ne ustanavljamo zaradi potreb upokojencev, pa─Ź pa zaradi nekaterih drugih razlogov, predvsem dveh. Eden je ta, da nam tak sklad stranka Desus obljublja ┼że vrsto let in ─Źe se ga bo ustanovilo pod sedanjo vlado, bo Desus to lahko razgla┼íal za pomemben dose┼żek v korist upokojencev, ki opravi─Źuje to, da sodeluje v koaliciji z Jan┼ío, ─Źeprav so njegovi ─Źelni ljudje ob zadnjih volitvah obljubljali, da tega ne bodo storili.
Predsednik vlade pa ima nedvomno ┼íe drug, zelo tehten argument, ki govori v prid ustanovitve DS. Upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja namre─Ź vladajo─Źe politike pri nas ┼że ves ─Źas grobo zlorabljajo za zadovoljevanje strankarskih interesov in tudi sicer deluje to upravljanje kot mo─Źno goji┼í─Źe korupcije. Te ┬╗potenciale┬ź pa bi ne bilo mo┼żno izrabiti, ─Źe bi vladajo─Źa politika ne imela pristojnosti, da sama imenuje ─Źlane nadzornih svetov v organizacijah, ki dr┼żavno premo┼żenje upravljajo. Tako sedijo ta ─Źas v teh nadzornih svetih ┼íe vedno osebe, ki jih je prete┼żno imenovala Cerarjeva vlada. Te ┼żeli Jan┼ía seveda zamenjati s svojimi ljudmi, zamenjavo pa mu bo ustanovitev DS bistveno olaj┼íala. ┼áe ve─Ź, z DS si bo vladajo─Źa politika ┼íe dodatno olaj┼íala zlorabe, ki jih je doslej po─Źela v povezavi z dr┼żavnim premo┼żenjem in so tudi med pomembnimi razlogi za to, da nam dr┼żava razvojno veliko po─Źasneje napreduje, kot bi objektivno lahko.
Premalo u─Źinkovit razvoj samostojne Slovenije je tudi sicer osrednji razlog za to, da ┼żivijo upokojenci pri nas slab┼íe, kot bi v primeru, ─Źe bi politika dr┼żavo normalno upravljala. Naj to mnenje podprem z nekaj podatki. Lani je bil bruto dru┼żbeni proizvod na prebivalca (BDP) v sosednji Avstriji pribli┼żno enkrat (95%) ve─Źji, kot je bil Sloveniji in to je Avstriji omogo─Źilo, da namenja za pokojnine 14% BDP-ja, medtem ko je ta odstotek pri nas zna┼íal le 9,7. Gledano na prebivalca, namenja torej Avstrija za pokojnine bistveno ve─Ź sredstev kot Slovenija. To ji dopu┼í─Źa bolj u─Źinkovito gospodarstvo, uspe┼ínost le tega pa predvsem dokazuje, da njena politika dr┼żavo zelo dobro, nekoruptivno upravlja. Tudi problemi, ki jih imamo pri nas s financiranjem pokojnin ÔÇô in ti bodo z leti vse ve─Źji ÔÇô so dolgoro─Źno re┼íljivi predvsem z druga─Źno, bolj u─Źinkovito politiko upravljanja dr┼żave. (Res je, tudi delati bomo morali dlje, za polno pokojnino vsaj do 65 leta, kot do po─Źno Avstrijci ┼że danes.). ┼Żal razmi┼ílja na┼ía politika povsem druga─Źe, lep dokaz za to pa je prav to, kar nam za re┼íevanje pokojninske problematike ponuja v obliki demografskega sklada.
Andrej Cetinski, Sinteza

Dnevnopoliti─Źne zdrahe, namesto pametnega upravljanja dr┼żave

Zdru┼żitev vseh, ki razumemo trenutno situacijo v Sloveniji, je nujna in potrebna, da se vendarle premaknemo z mesta in kon─Źno za┼żivimo neko dru┼żbeno normalno ┼żivljenje. Po svojih merilih, ne po merilih politi─Źne ┬╗elite┬ź.

Dogajanja na politi─Źnem parketu v Sloveniji, so milo re─Źeno konfuzna.
Zdi se, kot da vladajo─Źa elita sploh ni sposobna videti probleme, kaj ┼íele jih re┼íiti. Mislim seveda na vse dnevnopoliti─Źne zdrahe v parlamentu in tudi na s strani oblastnikov ignoriranje protestnikov, ki vztrajno zahtevajo odgovore na sistemska in konkretna vpra┼íanja.
Mislim tudi na nekatere medije, ki o navedenih temah in vsebinah poro─Źajo bolj zaradi same informacije ter trenutne pozornosti, kot pa zaradi spoznanja, da je potrebno o navedenih problemih poro─Źati bolj vsebinsko. Tukaj imam v mislih to, da ni umestno samo za minuto ali dve poro─Źati na TV o protestih, ali napisati nekaj stavkov na drugi strani ─Źasopisa. Vem, da to za marsikoga ni zanimivost, saj se protesti ponavljajo ┼że ┼ítiriindvajseti─Ź. A vendar je morda ravno ta ┼ítevilka vredna druga─Źne pozornosti. Bolj vsebinske. Vsaj tak┼íne kot jo imajo poslanci v parlamentu, ali pa morda vlada s svojimi potezami. Morda bi kdo lahko opravil intervju s kak┼ínim, od na protestih navzo─Źih spo┼ítovanih razumnikov, ali podpornikov protestov, ki imajo dokazano sistemske alternativne re┼íitve za to dru┼żbo oz. dr┼żavo. Te alternativne re┼íitve bi sicer pri─Źakoval od vladne opozicije v parlamentu, a je o─Źitno tudi ta opozicija je del problema in ne del re┼íitve.
Mogo─Źe je tudi ravno zato potrebno napraviti nov, tako miselni, kot izvedbeni preskok v ravnanju vseh nas. Videti bi bilo potrebno prioritete ravnanj in predvsem izbolj┼íanje vpliva dr┼żavljanov na oblastnike, ki vodijo dru┼żbo. Bli┼żajo─Źi december, ko je Ustavno sodi┼í─Źe R Slovenije dalo poslancem rok za izpolnitev svoje zahteve po ureditvi volilnega zakona, je pravzaprav test o sposobnosti in pripravljenosti te vlade in sestave tega parlamenta o lastnem sistemskem polo┼żaju ter predvsem ve─Źjem vplivu dr┼żavljanov na vodenje dr┼żave. ┼átevilni ugledni razumniki s svojimi utemeljenimi predlogi, kot so mag. Janez ─îerna─Ź iz Ko─Źevja, predstavniki SINTEZE, nekateri biv┼íi ustavni pravniki in ┼ítevilni drugi, ki opozarjajo na re┼íitve, ┼żal, niso usli┼íani. Premalo je prostora za ponavljanje in utemeljevanje vseh navedenih predlogov. Naj pa na kratko napi┼íem le, da so pozitivni zgledi ┼ívicarskega sistema za nekatere oblastnike le izgovor, da se obstoje─Źe stanje ne spremeni. Kaj bo tu naredilo ustavno sodi┼í─Źe v primeru nespo┼ítovanja svojih zahtev, je vpra┼íanje, o katerem lahko samo ugibamo. Vsekakor pa se bo pokazalo, koliko ta dr┼żava deluje v korist dr┼żavljanov in koliko ne. ─îe bi v parlamentu toliko razpravljali o tem vpra┼íanju, kot o svojih privatnih zadevah in zgodbah, bi tudi pa problem bil ┼że davno re┼íen.
Menim pa, da je ┼íe vedno potrebno in umestno posku┼íati probleme re┼íevati na miren in dostojen na─Źin. S subtilnim razmerjem med spo┼ítovanjem pravnih norm in pritiskov ┬╗ulice┬ź (berite demonstrantov, ki imamo ┼ítevilne utemeljene zahteve), kot tudi mednarodnih pozitivnih prizadevanj za izbolj┼íanje stanja v Sloveniji oz. normalizacijo odnosov in vodenja dru┼żbe.
Brez pretiravanja bi lahko rekel, da samo eden od zgoraj navedenih treh pogojev ne zadostuje oz. je o─Źitno premalo za premik naprej.
Zato je zdru┼żitev vseh, tako posameznikov in pristojnih v dr┼żavi, ki razumejo trenutno situacijo v Sloveniji, kot tudi dr┼żavljanov nujna in potrebna, da se vendarle premaknemo z mesta in kon─Źno za┼żivimo neko relativno normalno ┼żivljenje, ki si ga zaslu┼żimo. Po svojih merilih, ne po merilih ┬╗na┼íe┬ź elite.
Miloš Šonc

Priro─Źnik za nakup oro┼żja

Kaj pa poklicno znanje nepoklicnih vojakov Slovenije?

Dr. Emilija Stojmenova Duh v Ve─Źeru 9. 9. 2020 pravilno izpostavlja, da pametne dr┼żave vlagajo v ljudi, zdravje, znanje, sre─Źo in dobro po─Źutje, ne v oro┼żje in populizem. Ta resnica me je spomnila na vsaj naslednje izku┼ínje:
Z voja┼íkega vidika se je Slovenija osamosvojila z odli─Źno teritorialno obrambo (TO). Njeno bistvo je voja┼íko poklicno znanje nepoklicnih vojakov. Osnove so ve─Źinsko pridobili, ko so bili leto ali malce ve─Ź vojaki. Izpopolnjevali so ga v rednih vajah TO. Mnogo bolj┼ía oprema JLA ni premagala TO.
Ko sem delal v Mehiki, sem med drugim spoznal, da so ob─Źani nenehno protestirali, ker so jih oblastniki zlorabljali, a niso znali dose─Źi ni─Źesar. Niso imeli TO. Voja┼íki rok so slu┼żili navidezno.
Ko sem sodeloval pri slovenski izdali knjige o Izraelu kot de┼żeli start-upov, sem spoznal, da je Izrael postal lokalno in svetovno pomemben, ker zelo cenijo znanje in ker prakti─Źno vsi morajo pridobiti voja┼íke sposobnosti. Voja┼íkega roka ne slu┼żijo navidezno.
Zdaj se dogaja po svetu ve─Ź kot deset vojnih situacij. Doma─Źe prebivalstvo je nemo─Źno, ko se na njegovo ┼íkodo spopadajo tuje sile. Konkretno sem to spoznal, ko sem delal v Angoli. Tujci so imeli koristi, doma─Źini mrtve in invalide.
Svetovni trg oro┼żja obra─Źa po objavljenih podatkih vsak dan vsaj pet milijard dolarjev. Korist imajo predvsem ZDA in druge stalne ─Źlanice Varnostnega sveta OZN. ┼Żivimo torej v zlorabi skrbi za mir s konceptom ‘garanje in vojne’, ┼żal ne s citiranim dru┼żbeno odgovornim konceptom.
Nauki za Slovenijo so vsaj naslednji. Velesile pustijo majhne dr┼żave pri miru in branijo, ─Źe potrebujejo njihovo strokovnost in podjetnost. Doma─Źi oblastniki imajo prednosti, ─Źe se prebivalstvo ne zna upreti zares, ne samo s kulturno izvedenim kolesarjenjem. Poklicnih vojakov, ne glede na opremo, ne more biti dovolj, da bi se majhna dr┼żava branila sama. Dru┼żbena odgovornost zveze NATO in njenih ─Źlanic, tudi Slovenije, niso vojne izven doma─Źih obmo─Źij in zaslu┼żki vojne industrije. Svobodo si majhna dr┼żava brani z zdravjem in znanjem, vklju─Źno z voja┼íko poklicnim znanjem ljudi kot nepoklicnih vojakov. Oficirji so koristni, ko usposabljajo mno┼żice za znanje, ki ga ne bodo nikoli potrebovali, ker bo dovolj, da se mednarodno ve, da obstaja odli─Źna TO, za katero so usposobljeni vsi (kot v Izraelu ipd.), ne le pe┼í─Źica pla─Źanih vojakov. In so zadovoljni z domovino, a ne zaradi pravice, da jih ni─Ź ne briga.
ddr. Matja┼ż Mulej, Maribor

Dobrodošli v zatemnjenstvo

Ko se enkrat po┼íteno zmra─Źi, je lahko zelo dolgo tema.
┬╗Mra─Źni┬ź srednji vek je trajal kak┼ínih tiso─Ź let, od propada Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 do padca Konstantinopla leta 1453.
┼áele konec osemnajstega stoletja sta Isaac Newton in John Locke postavila znanstveno in filozofsko podlago za: ┬╗Upaj si vedeti┬ź.
Razsvetljenstvo je ─Źlove┼ítvu prineslo preskok iz mno┼żice, ki zgolj verjame, v civilizacijo, ki ho─Źe in si upa tudi razumeti.
Kje smo, kot dru┼żba, danes lepo ponazarja nedavna izjava Donalda Trumpa, v razpravi o koronavirusu, da je re┼íitev v ─Źredni mentaliteti.

Čreda verjame in ne razmišlja.

─îreda ne ve, si ne upa in no─Źe vedeti.

─îreda sledi in ne ugovarja.
Dobrodo┼íli torej v zatemnjenstvo, a ne pozabite, ko se enkrat po┼íteno zmra─Źi, je lahko zelo dolgo tema.

Matja┼ż Gruden: Zatemnjenstvo

Rakova pot Slovenske demokracije.

V Sloveniji nam demokracija vse bolj pe┼ía, mno┼żi─Źni protesti ob petkih, ki smo jim ┼że nekaj mesecev pri─Źa, pa odra┼żajo zaskrbljenost javnosti, ker nam demokracijo dodatno ogro┼ża sedanja vlada. Tako pa ni le pri nas, saj je demokracije vse manj tudi drugod po svetu, pri ─Źemer vzbuja ┼íe posebno pozornost njeno nazadovanje v ZDA. O tem, zakaj se to dogaja, je Delo pod gornjim naslovom objavilo ob┼íiren prispevek, ki ga je pripravil ddr Rudi Rizman. Pogledom, ki nam jih predstavlja, ne gre oporekati, demokracija pa je vendarle tako kompleksna zadeva, da jo je mo┼żno ocenjevati ┼íe z nekaterih drugih vidikov. Enega takih ┼żelim predstaviti v naslednjih vrsticah, pri ─Źemer se bom omejil na razmere, ki so zna─Źilne za obmo─Źje ┬╗zahodne┬ź demokracije.
Demokracija je model upravljanja dr┼żave, ki naj bi se od svoje konkurence, to je avtoritarnega vodenja dr┼żave, razlikoval predvsem po dveh kriterijih: ciljno je usmerjena v zadovoljevanje interesov ve─Źine prebivalstva in ne dru┼żbenih elit, ter drugi─Ź, upravljavsko je praviloma bolj u─Źinkovita od avtoritarnega vodenja. Pri uresni─Źevanju obeh usmeritev ┼żal demokracija ┼że nekaj deset let vse bolj pe┼ía, to pa krepi konkuren─Źnost avtokratskih oblik upravljanja. Poglejmo, zakaj se to dogaja.
Najprej o ciljni usmerjenosti demokracije. Ta se je po razpadu kapitalizmu konkuren─Źnega socializma pod vplivom neoliberalnih usmeritev predvsem v ZDA pomembno spremenila: prednost pri upravljanju dr┼żave nimajo ve─Ź koristi ve─Źine, pa─Ź pa interesi kapitala. Zaradi te preusmeritve so se socialne razlike v dru┼żbi mo─Źno pove─Źale, najbolj v ZDA, manj pa v evropskih dr┼żavah, ┼íe predvsem v teh, kjer prevladuje protestantska etika. Demokracija je zato na splo┼íni privla─Źnosti veliko izgubila, pridobili pa so protagonisti avtoritarnega vodenja, ki se iz populisti─Źnih razlogov formalno niti ne odrekajo demokrati─Źnim mehanizmom upravljanja, kot so volitve, in se pogosto celo zavzemajo za politi─Źne spremembe, ki jim radi prisluhnejo najrevnej┼íi sloji.
┼áe o drugem od dveh omenjenih kriterijev, to je o upravljavski u─Źinkovitosti demokracije. Ta je predvsem odvisna od etike, ki prevladuje pri upravljanju dr┼żave. Aktualna sta dva tipa take etike, to sta demokratska etika, ki ji je pri rojevanju predvsem botroval protestantizem, ter avtokratska etika, ki ji je dokaj naklonjena katoli┼íka cerkev. Za demokratsko etiko je predvsem zna─Źilno zavzemanje za u─Źinkovito in neodvisno pravno dr┼żavo, za avtokratsko pa je nasprotno normalno, da si izvr┼ína oblast pravno dr┼żavo podredi, ─Źe ┼że ne formalno pa vsaj po vsebini. Pri upravljanju dr┼żav se praviloma uporablja kombinacije obeh tipov etike. Kateri tip v posamezni dr┼żavi prevladuje, se najbolje odra┼ża v obsegu njene korupcije: te je najmanj v skandinavskih dr┼żavah in v ┼ávici, razmeroma veliko pa v vzhodni in ju┼żni Evropi ter latinski Ameriki. Med korupcijo in u─Źinkovitostjo upravljanja dr┼żave je velika soodvisnost: manj koruptivne dr┼żave se bistveno u─Źinkoviteje upravlja od koruptivnih. Etika, ki prevladuje pri upravljanju posameznih dr┼żav (posredno torej njihova korupcija), nam tako dokaj dobro pojasnjuje razlike, ki so med njimi v ekonomski u─Źinkovitosti in socialni urejenosti.
Za sedanje splo┼íno pe┼íanje demokracije so poleg ┼że omenjenih sprememb njene ciljne usmerjenosti nedvomno ┬╗zaslu┼żne┬ź tudi spremembe v etiki upravljanja dr┼żav. Te so najbolj o─Źitne v ZDA, ki jih u─Źinkovito promovira sedanji predsednik Trump in tako obremenjujejo demokrati─Źno upravljanje te velike dr┼żave, da vzbuja to vse ve─Źjo skrb tudi v ostalem svetu. Trumpu pa delamo krivico, ─Źe mu pripisujemo glavnino krivde za to, da so ZDA v demokrati─Źni etiki tako nazadovale; tudi za te spremembe ima namre─Ź najve─Ź zaslug udejanjenje dru┼żbeno-ekonomske paradigme, ki jo poznamo pod imenom neoliberalizem, saj je pohlep ena njenih osrednjih vrednot.
┼áe kratko o demokraciji v Sloveniji. Kapitalizem, ki ga dr┼żava razvija od osamosvojitve sem, v veliki meri izhaja iz usmeritev neoliberalizma; da so te pri nas pognale mo─Źne korenine, ima najve─Ź zaslug vlada, ki smo jo dobili v letu 2004. Demokracijo pa nam poleg neoliberalizma mo─Źno slabi ┼íe model koalicijske vlade, ki se ga dosledno oklepamo. Ta namre─Ź nasprotno kot model velike koalicije (primer Nem─Źije, ┼ávice, do nedavnega tudi Avstrije) politiko mo─Źno razdvaja, kar bistveno ote┼żuje u─Źinkovito upravljanje dr┼żave. Da nam je demokracija resno ope┼íala, se seveda odra┼ża v razvitosti korupcije, saj nas mednarodne lestvice uvr┼í─Źajo med najbolj koruptivne dr┼żave v EU.
Nezadovoljstvo z u─Źinkovitostjo demokracije tudi pri nas ustvarja okolje, ki je ugodno za prevlado avtoritarne etike pri upravljanju dr┼żave. ─îe bo do tega res pri┼ílo, bo prihodnji razvoj Slovenije ┼íe veliko bolj prizadet, kot je bil ┼że doslej zaradi slabe demokracije. V interesu ve─Źine Slovencev je zato, da se avtokratsko vodenje dr┼żave prepre─Źi, pospe┼íeno pa izvede potrebne sistemske spremembe, da nam bo demokracija v prihodnje bolje delovala. Slednje bomo lahko zagotovili z (a) u─Źinkovito, od politike neodvisno pravno dr┼żavo, (b) z vlado, ki zahtevno vodenje dobro obvladuje, dru┼żbe pa ne razdvaja, pa─Ź pa jo povezuje, in (c) s parlamentom, ki je sposoben in motiviran vlado u─Źinkovito usmerjati in nadzirati v korist ve─Źine.
Andrej Cetinski, Sinteza, 5.9.2020

Korona ÔÇô test dru┼żbene solidarnosti

“Maske nosijo samo ovce,” pravijo ┬╗samooklicani uporniki┬ź in se zoperstavljajo strokovnjakom, ki ┼że vse svoje poklicno ┼żivljenje prou─Źujejo viruse.
V kapljicah sline in sluzi so ogromne koli─Źine virusov, zato je dovolj zadr┼żati svojo slino in nosno sluz, da ju ne pr┼íimo naokoli.
─îeprav nam je vsem prijetneje biti brez maske kot z njo, osebne svobode ne moremo ena─Źiti s pravico do pljuvanja v soljudi.
Le ─Źe smo vsi solidarni, z majhnimi vlo┼żki dose┼żemo velike u─Źinke, pravi ─Źlovek, ki vse svoje poklicno ┼żivljenje posve─Źa klini─Źni mikrobiologiji in imunologiji, Alojz Ihan.


Slovenci v borbi proti covidu: ‘Zdi se, da je cela dru┼żba v puberteti’

2TDK

V Sintezi skrbno spremljamo izvajanje projekta izgradnje drugega tira Diva─Źa ÔÇô Koper. O na┼íih zapa┼żanjih ter realnih dvomih v korektnost in mo┼żnostih velikih korupcijskih zlorab sproti opozarjamo tako odgovorne kot slovensko javnost.
Spodaj so na voljo nekatera ┼íe vedno sve┼ża gradiva, ki bodo tudi zahtevnej┼íim bralcem predo─Źila upravi─Źenost za zaskrbljenost ter utemeljenost zahtev po reviziji. Na odprta vpra┼íanja ┼íe nimamo ustreznih odgovorov!
Tajništvo Sinteze, 3. september, 2020

7.2.2020 ÔÇô Tretje poro─Źilo Projektnega sveta za civilni nadzor (PSCN)

1.7.2020 ÔÇô Pismo predsedniku Projektnega sveta za civilni nadzor (PSCN)

13.7.2020 ÔÇô Pismo ministru za infrastrukturo – Opozorilo o neustreznem poteku Projekta

7.8.2020 ÔÇô Pismo Predsedniku vlade v zvezi s projektom 2TDK

14.8.2020 ÔÇô Odgovor vodstva 2TDK na o─Źitke Sinteze v pismu predsedniku vlade

25.8.2020 ÔÇô Odstop Pisma predsedniku vlade v obravnavo MZI-ju s zahtevo po odgovoru.

29.8.2020 ÔÇô Odgovor Sinteze na odgovor vodstva 2TDK z dne 14.8.2020