Author Archives: admin

─îIGAVA JE BANKA SLOVENIJE?

Javno pismo guvernerju Banke Slovenije

Spoštovani g. Boštjan Vasle, guverner,
Pred kratkim smo vam poslali pismo z naslovom ┬╗─îigava je Banka Slovenije?┬ź, v katerem smo vas vpra┼íali, ─Źigava je po va┼íem mnenju Banka Slovenije, oziroma kdo z njo razpolaga ÔÇô Slovenija ali Frankfurt. Na to pismo nam niste odgovorili in ker se radi poslu┼żujete odprtih pisem, se tudi mi ponovno obra─Źamo na vas v obliki odprtega pisma z naslednjimi vpra┼íanji:
–    ali je za stabilnost na┼íega ban─Źnega sistema res potrebno, da so sredstva Banke Slovenije v primerjavi z velikostjo ban─Źnega sektorja dvakrat ve─Źja, kot je to povpre─Źju v drugih dr┼żavah evrosistema?
–    ali je za opravljanje prej navedenih nalog Banki Slovenije res potreben tako velik obseg kapitala, ki skupaj z ostalo pasivo obsega 4,3 milijarde in ki je skoraj tako velik, kot kapital vseh poslovnih bank v Sloveniji, oziroma v razmerju ┼ítirikrat ve─Źji, kot je to v drugih dr┼żavah evrosistema?
–    ali je za opravljanje rednih nalog banke res potreben tako velik obseg rezervnih sredstev, ki zna┼ía skupaj z rezervacijami za splo┼ína tveganja konec leta 2017 1.407 milijonov?
–    ali ne bi bilo primerno, da banka upo┼íteva 50. ─Źlen Zakona o Banki Slovenije, ki predvideva, da se prese┼żki prihodkov nad odhodki, ki se nabirajo v rezervah in ki v se┼ítevku presegajo 5% bilan─Źne vsote, namenijo v prora─Źun dr┼żave?
Namre─Ź, pri trenutnem obsegu sredstev banke v vi┼íini 16 milijard po stanju konec februarja letos, bi bil zadosten obseg rezerv 800 mio, vi┼íek iz preteklih let v obsegu 607 mio plus vi┼íek iz lanskega leta, pa bi lahko namenili v prora─Źun dr┼żave.
Iz navedenega izhaja, da je Banka Slovenije za izvajanje nalog v zvezi s stabilnostjo ban─Źnega sistema primerjalno z drugimi centralnimi bankami evrosistema ob─Źutno prevelika, tako po obsegu sredstev, predvsem pa po obsegu kapitala in rezerv. Poleg tega prejema dr┼żava Slovenija le drobi┼ż kot povra─Źilo za uporabo svoje lastnine-kapitala banke. To vse skupaj nam ka┼że, da je ravnanje s premo┼żenjem Banke Slovenije, ki je javno premo┼żenje dr┼żave Slovenije, negospodarno.

Zato vas spra┼íujemo, kaj boste storili, da se tako negospodarno ravnanje z dr┼żavnim premo┼żenjem, za kar ste vi odgovorni, prekine?

V pri─Źakovanju va┼íega odgovora vas lepo pozdravljamo,
Programski svet Sinteze-KCD, 13.4.2019

Tvoje ┼żivljenje

┬╗Ko se bodo ljudje skupinsko zavedali svoje mo─Źi, se bo zgodovina premaknila iz mrli┼íke ve┼żice v evolucijski skokÔÇŽ┬ź, W. Jager.

Pi┼íe Anton Komat, “duhovni aristokrat”:

Dragi bralec, ki te dolo─Źajo EM┼áO, ┼ítevilka osebne izkaznice in potnega lista, ┼ítevilka TR in dav─Źna ┼ítevilka, ZZZS ┼ítevilka, uporabni┼íko ime in geslo, PIN koda in druge kode ter mnoge registracijske ┼ítevilke, evidence, imeniki, zapisi, popisi, izpisi in izbrisi.
Tvoje ┼żivljenje, ki se razteza od krsta do krste, naj bi bil voden projekt, strogo nadzorovan od ┼ítevilnih institucij, ki so ti izdale rojstni list, te o┼ítevil─Źile, ozna─Źile, potrdile, overile, fotografirale in ves ─Źas snemale s skritimi kamerami, ti prislu┼íkovale in odvzele prstni odtis, te spremljale na vsakem koraku, pri vsakem nakupu in prodaji, te davile z davki in grozile z izvr┼íbami, in ki ti bodo na koncu izdale mrli┼íki list, edini papir, za katerega ti ne po treba stati v vrsti pred okencem. Prisilili so te, da za vsak zidek in prizidek, gradnjo ali ru┼íenje, dejavnost ali opustitev dejavnosti, odselitev in priselitev, nakup ali prodajo zemlje, vodovod, vodno zajetje ali vodnjak, priklop ali odklop elektrike, prodajo pridelkov, semen in zdravilnih zeli┼í─Ź, potrebuje┼í dovoljenje, sklep, odlo─Źbo, potrdilo, soglasje ali mnenje pristojnih organov.
Ob tem mora┼í poznati vseh 20.000 zakonov, predpisov, uredb, odlokov, pravilnikov, poslovnikov in statutov. Ve┼í, da te nepoznavanje zakonov ne odre┼íi odgovornosti, zato drago pla─Źuje┼í odvetnike, notarje in ostale grajske pisarje, da ti povedo, kje si ga nevede polomil, in te re┼íujejo pred sankcijami, denarnimi kaznimi in zaporom. Mora┼í obdr┼żati kakr┼ínokoli slu┼żbo, torej slu┼żenje nekomu, da sploh lahko pre┼żivi┼í. Ob tem trepeta┼í, da se ne znajde┼í na cesti in to dobesedno, kajti brez mezde ni mo┼żno odpla─Źevati hipotekarnih kreditov niti pokriti ve─Źnega minusa na kreditnih karticah. Boji┼í se za svoje zdravje, ker ve┼í, da huj┼ía bolezen ali telesna po┼íkodba lahko privedeta do konca kariere in invalidnosti. Ko pridejo otroci, te skrbi njihovo zdravje, mo┼żne stranpoti, ┼íolanje in kasnej┼ía zaposlitev. Skrbi te zdravje star┼íev, ker ve┼í, da njihove oskrbe ne more┼í pla─Źevati, razen, ─Źe proda┼í njuno stanovanje ali doma─Źijo.
Nenehno ti pridigajo, da potrebuje┼í ve─Ź znanja za ve─Źjo konkuren─Źnost, zato vse ljudi, tako sodelavce kot prijatelje in znance, gleda┼í kot tekmece, ki te ogro┼żajo. Ob vseh teh grozotah sodobnega sveta si sam, prekleto sam, s svojimi tesnobami in strahovi. ┼Żivljenje ti postaja no─Źna mora.

Se┼żigalnica odpadkov

Pred dobrima dvema letoma so na EIPF za MOP opravljali ┼ítudijo o  ravnanju z odpadki. ┼átudija je pokazala majhne razlike med dejansko slovensko in ┬╗evropsko┬ź koli─Źino ustvarjenih komunalnih odpadkov, zato pa ve─Źje razlike med slovenskimi in ┬╗evropskimi┬ź politikami. Slovenija ima nekoliko vi┼íje okoljske davke ter prenizke davke na odlaganje odpadkov, skupni stro┼íki odlaganja pa so mnogo vi┼íji od ┬╗evropskih┬ź. Najbolj ustrezen na─Źin obdelave, recikla┼ża, v Sloveniji sicer mo─Źno presega ┬╗evropskega┬ź, a je o─Źitno, da velik del recikla┼że ni drugega kot kopi─Źenje odpadkov v skladi┼í─Źih raznih dru┼żb za obdelavo odpadkov. Edina  re┼íitev za velik del komunalnih odpadkov je njihovo se┼żiganje oziroma termi─Źna obdelava.

Rezultati ┼ítudije prepri─Źljivo ka┼żejo, da je MOP s svojim sklicevanjem na ┬╗sistemske re┼íitve┬ź in lepore─Źjem o kro┼żnem gospodarstvu povzro─Źal ogromno gospodarsko ┼íkodo in da je ministrstvo najbolj krivo za ekolo┼íke nesre─Źe v letu 2016 in 2017, ki so nastale zaradi kopi─Źenja odpadkov, kar je posledica zavra─Źanja termi─Źne obdelave, re┼íitve, ki jo uporabljajo v ─Źlanicah EU. Mimogrede. Velika se┼żigalnica odpadkov je kar blizu centra Dunaja.

Takratna ministrica na MOP-u pa je┬á ugotovila, da je ┼ítudija neustrezna in za MOP neuporabna. ÔÇô beri prispevek prof. Jo┼żeta Mencingerja-!

Protislovja

Predvsem zaradi politi─Źne korupcije in zlorabe javnih sredstev se Slovenija med 141 dr┼żavami uvr┼í─Źa na rep. Zaseda 11. mesto. -/- Poslanci poleg pla─Źe prejemajo ┼íe med 500 in 800 evrov neobdav─Źenega(!) pav┼íala, a mediji o tej ┬╗neustavni dav─Źni oprostitvi┬ź ne poro─Źajo, sporo─Źa dav─Źni svetovalec, mag. Ivan Simi─Ź.

Ob prisilni prodaji preve─Ź kapitaliziranih bank in njihovih terjatev (tudi preko DUTB) si bomo davkopla─Źevalci povrnili kve─Źjemu tretjino stro┼íkov sanacije, dve tretjini pa bodo skupaj s prodano dr┼żavno srebrnino pospravili finan─Źni skladi iz dav─Źnih oaz. -/- Poslanci pa ┼íe vedno niso sprejeli Zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic, ki so jih izgubili ob ban─Źni sanaciji. O dilemah glede prave ocene vi┼íine ban─Źne┬áluknje pi┼íe Bine Korde┼ż.

Pregoreli zdravniki ÔÇô pregorela dru┼żba!

Pred osmimi leti (maja 2011) smo v enem prvih Sintezinih prispevkov zapisali, da je skrajni ─Źas za dru┼żbeno prenovo in soglasje za novo dru┼żbeno platformo. Kmalu za tem so na┼íi sodelavci sporo─Źali, da je prvi korak za izhod iz krize ta, da ┬╗z oltarja ─Źa┼í─Źenja snamemo boga kapitala s sinom dobi─Źkom in na oltar postavimo ─Źloveka┬ź.
Skrajnostni (neoliberalni) dru┼żbeni sistem, ki vse bolj prevladuje, zahteva brezkon─Źno tekmovalnost, merilo uspeha je denar, dru┼żbeni ugled pa nagrabljeno bogastvo. Da bo┼í to dosegel, mora┼í garati do roba in ─Źez. In ko si na robu, ne sme┼í malo po─Źiti, ampak se mora┼í ┼íe bolj truditi. To od tebe zahteva kapital, ki je sveta vladar in nedosegljiv.
Pohlep po bogatenju postaja splo┼ína vrednota; po┼ítenosti in tudi pravne dr┼żave pa je vse manj; socialne razlike so vse ve─Źje; gospodarske krize postajajo vse manj obvladljive; naravno okolje nedopustno uni─Źujemo; zaostrujejo se dru┼żbeni odnosi; mednarodna razmerja pa so vse manj obvladljiva. Dr┼żave so vse slab┼íi skrbnik interesov ve─Źine, svoje aktivnosti prilagajajo interesom kapitala in zadovoljevanju pohlepa po bogatenju. Posledica so na eni strani vse ve─Źje socialne razlike in apati─Źnost, na drugi pa ne─Źlove┼íka borba do izgorelosti in ─Źez.

V ┼íest minutni predstavitvi ÔÇťTo ni izgorelost, to je moralna po┼íkodba!ÔÇŁ sli┼íimo, kako je to v zdravstvu.

─îeprav se to dogaja tudi drugje, so prav zdravniki poklicani, da med prvimi dvignejo glas: Prvi lahko razpoznajo bolezensko stanje in simptome ┬╗izgorelosti┬ź, so izobra┼żeni in sposobni zaznati korenine pravega zla, njihov dru┼żbeni ugled pa jim omogo─Źa vplivanje, da pride do dru┼żbenih sprememb.
Miroslav Marc, SINTEZA, 23.3.2019

Najprej strategija, potem pojekti

Nih─Źe, prav nih─Źe ve─Ź (najmanj pa vlada) nima pravice spregledati problemov s pripravo in izvedbo vseh ve─Źjih investicijskih projektov.

.

Mislim, da nih─Źe, prav nih─Źe ve─Ź (da ne omenjam posebej vlade) nima pravice spregledati, da imamo v na┼íi dr┼żavi velike in zmeraj ve─Źje probleme s pripravo in izvedbo vseh ve─Źjih infrastrukturnih projektov. Bolj kot se pribli┼żuje izvedba projektov, vse bolj se kopi─Źijo problemi, ÔÇťvstajajoÔÇŁ skupine strokovnjakov, civilne iniciative, celo referendumi itd. In, vse bolj ob vsakem primeru prihaja do izraza, da projekti niso strate┼íko premi┼íljeni, oziroma odkrivamo strate┼íke probleme. Zakaj? Zato, ker strategij na posameznih podro─Źjih razvoja dr┼żave sploh nimamo oziroma so popolnoma neoprijemljive. Seveda so tudi problemi korupcije, ozkih skupinskih interesov, kratkoro─Źnost ra─Źunov posameznih vladnih oziroma strankokratskih skupin itd. Celo sodelovanje SDovih in SDSovskih (sicer kao politi─Źnih nasprotnikov) ekip pri tem doslej ni bil problem. Toda, vsi na┼íteti problemi imajo osnovni vzrok v tem, ker strankokratske ekipe niso sposobne (oziroma niso zainteresirane ali ne ┼żelijoÔÇŽ) pripraviti strategij razvoja na posameznih podro─Źjih, tako, da bi potem tudi ve─Ź zaporednih vladnih ekip lahko delalo prave korake za dosego teh strate┼íkih ciljev. Tudi prostor za korupcijo in ostale probleme bi se tako bistveno zo┼żil.

Kako naprej? Moje mnenje je, da je odlo─Źilni faktor za spremembo teh procesov vsekakor vlada in (oziroma) njen predsednik. Predvsem predsednik vlade g. ┼áarec je po mojem mnenju doslej pokazal, da je zelo konkuren─Źen in uspe┼íen v svojih (doslej ve─Źinoma pozitivnih) prizadevanjih na operativnem in takti─Źnem nivoju. Nisem pa ┼íe zasledil pravih strate┼íkih premislekov. Morda doslej tudi ┼íe ni imel dovolj ─Źasa in prostora (in pravih sodelavcev) za to. Morda nas bo (tudi) pri tem v prihodnjih mesecih pozitivno presenetil. ─îe so (oziroma bodo) kakr┼ínikoli znaki, da bo stopil na to, tudi bolj strate┼íko pot, mu je treba pri tem pomagati in z njim sodelovati. Mislim, da pri tem posebnega uspeha na dalj┼íi rok ne bo, ─Źe se predsednik vlade, skupaj s svojimi kolegi, ne bo bolj in zares oprl tudi na organizacije civilne dru┼żbe, ki na posameznih podro─Źjih delujejo.

Pomembno je zlasti: a) da se organizacije civilne dru┼żbe na posameznih podro─Źjih med seboj bolje pove┼żejo in b) da se bolje organizira sodelovanje dr┼żavne oblasti z organizacijami civilne dru┼żbe.

Organizacije civilne dru┼żbe so se doslej v posameznih primerih skoraj vedno prepozno odzvale. Praviloma ┼íele takrat, ko je posamezen projekt tik pred izvedbo in tako stopa na “┼żulj” (ali samo zahteva spremembe dolo─Źenih navad…) posameznih skupin strokovnjakov, krajanov, okoljevarstvenikov itd. V primeru projekta “Drugi tir DK” je vlada morda naredila korak naprej v zvezi s tem in je imenovala “Projektni svet za civilni nadzor” tega projekta. Te┼żko je pri─Źakovati, da bi imelo to ve─Źji vpliv za bolj┼ío pripravo in izvedbo ┼że tega projekta. Bolj pri─Źakujem, da bomo odkrivali vse ve─Ź problemov, zlasti strate┼íkih. Vzrok je v tem, da prave (v tem primeru prometne) strategije sploh nimamo in v tem, da je civilna dru┼żba (strokovnjaki in drugi zainteresirani) vklju─Źena prepozno.

Korake naprej v izbolj┼íanju priprave in izvedbe takih projektov v na┼íi dr┼żavi (pod pogojem, da tako misli in namerava tudi ekipa s predsednikom vlade na ─Źelu) moramo po mojem mnenju narediti tako, da institucionaliziramo ustanavljanje Svetov za civilni nadzor priprave in izvedbe takih projektov, s tem, da: (-1)-Take projekte (TE┼á-6, Drugi tir DK, Karavan┼íki predor, Tretja razvojna os, itd.) pripravljamo na osnovi sprejetih pravih strategij za posamezna podro─Źja. (-2)-Svete za nadzor takih projektov imenujemo takoj po sprejetju oprijemljivih strategij (in ne ┼íele v pripravi na izvedbo za nabiranje kratkoro─Źnih politi─Źnih to─Źk, ozko skupinskih finan─Źnih in drugih koristi itd.) na posameznih podro─Źjih. (-3)-Svete za nadzor takih projektov imenuje parlament (in ne vlada!), s ─Źimer bi vsaj v osnovi postavili temelj za dolgoro─Źnej┼íi pristop in bolj u─Źinkovito delovanje organizacij civilne dru┼żbe v korist ve─Źine dr┼żavljanov in narave.

Z zgornjim pristopom bi nas (Sintezo in druge resnej┼íe civilno dru┼żbene organizacije, ki delujejo na dolgi rok) vladna ekipa prepri─Źala, da zna in upa delovati dolgoro─Źneje. Zato tudi (so)delujemo pri pripravi vrste projektov in pripravljamo tudi oporne to─Źke za strategije na posameznih podro─Źjih. Prepri─Źan sem tudi, da bi bil tak na─Źin (so)delovanja veliko bolj uspe┼íen pri pripravi in izvedbi posameznih projektov in da bi celo odlo─Źilno pomagal pri uspe┼ínem razvoju dr┼żave v korist ve─Źine dr┼żavljanov in narave in celo, da bi (tudi upo┼ítevajo─Ź velikost na┼íe dr┼żave) lahko odlo─Źilno prispeval k razvoju na┼íe demokracije.

Milan Baj┼żelj, ─Źlan Programskega sveta Sinteze, 19.3.2019

Predor Karavanke

GOSPOD ŠAREC, PRESEKAJTE GORDIJSKI VOZEL PRAVNIŠKEGA MANIPULIRANJA!

   ┼Że dobro  leto te─Źe pri nas srdita vojna med dvema slovenskima gradbenima dru┼żbama, Kolektorjem in GGD, in tujo konkurenco, za graditev druge cevi Karavan┼íkega AC predora. Slovenski dru┼żbi na nate─Źaju nista uspeli, saj niti cenovno niti  glede mednarodno priznanih referenc za gradnjo predorov nista konkuren─Źni, zato sta spro┼żili veliko pravno vojno, ki jo na┼ía nedore─Źena zakonodaja dopu┼í─Źa skoraj v nedogled. Posledica je ┼że polletna zamuda pri za─Źetku gradnje, velika gospodarska ┼íkoda zaradi permanentnih zastojev pred sedanjim predorom, nesprejemljiva ekolo┼íka obremenitev Zgornje savske doline, vse bolj krvave ceste, mednarodni posmeh in erozija pravnega reda. Pa tudi izguba ugleda va┼íe vlade.

   V tej vojni so povsem spregledani slovenski gospodarski interesi, pravna logika, zdrav razum in moralne norme, pravne utemeljitve neprestanih prito┼żb na odlo─Źitve DARSa pa so vse bolj banalne, patolo┼íke in nesmiselne. Najhuje pa je, da tej vojni ni videti konca. ─îe bo tekla po sedanjih scenarijih, se lahko zamuda pri─Źetka gradnje zavle─Źe ┼íe za leto ali dve. Medtem, ko je avstrijsko podjetje na avstrijski strani ┼że izkopalo preko 7oo m predora, mi nismo niti blizu izbora podjetja, ki naj bi delalo na na┼íi strani. Koliko smrtnih ┼żrtev na cestah pred sedanjim predorom bo ┼íe potrebnih, da bo prometni resor MZI priznal, da postaja objektivno odgovoren tako za zamude kot za gospodarsko ┼íkodo in vse bolj krvave ceste.

   Spo┼ítovani g. Premier, edino vi lahko presekate ta gordijski vozel neskon─Źnih pravnih prerekanj, prito┼żb in manipulacij, saj je o─Źitno, da se vse to dogaja s tiho ali celo aktivno privolitvijo nekaterih politikov. Ustavite DKOM, ki je o─Źitno interesno vpleten, in prepustite DARSU, da opravi izbor po svojih strokovnih kriterijih in predvsem s svojo polno odgovornostjo.

Okradena dr┼żava, osiroma┼íeni dr┼żavljani,

In to v velikem obsegu! Ali je bilo vse zakonito? Pri─Źakujemo ukrepanje pristojnih dr┼żavnih organov!

V letu 2013 smo v Sloveniji po navodilih Evropske centralne banke (ECB) in Evropske komisije (EC) ter pod neposrednim nadzorom Banke Slovenije (BS) izvedli obse┼żno ban─Źno sanacijo.

Z vsem, kar je z njo povezano, je na┼ía dr┼żava utrpela nemajhno ┼íkodo, obilne koristi od tega dogajanja pa je po┼żel in ┼íe vedno ┼żanje tuji finan─Źni kapital.

Posli, v katerih ena stran dobiva, druga pa le izgublja, so pogosto vprašljivi, tudi pravno, in tako je tudi v tem primeru.

Tega mnenja seveda nismo vsi; tako nas D. Ho─Źevar v tekstu, ki ga je objavil v Sobotni prilogi Dela (9.3.2018) pod naslovom ┬╗Odlo─Źbe, imunitete in revizije┬ź, prepri─Źuje, da je BS v vseh aktivnostih, povezanih z ban─Źno sanacijo, delovala pravno neopore─Źno in so zato zahteve za revizijo njenega ravnanja vse prej kot umestne. O tem, kako prav ima Ho─Źevar, ne bom neposredno presojal, pa─Ź pa ┼żelim nekaj ve─Ź povedati o dru┼żbeno-ekonomskih vidikih dogajanj, povezanih z ban─Źno sanacijo.
V Sloveniji smo v letu 2012 dobili prevod knjige J. Perkinsa z naslovom ┬╗Izpovedi ekonomskega morilca┬ź, v kateri ta prepri─Źljivo predstavlja, kako kruto veliki finan─Źni kapital zlorablja ┼íibkej┼íe, slabo vodene dr┼żave. Te njegove prakse lahko po letu 2000 spremljamo tudi v Evropi. Najbolj tragi─Źno jih do┼żivlja Gr─Źija in o tem, kako se ji je to zgodilo, prepri─Źljivo govori njen nekdanji finan─Źni minister Varufakis v knjigi z naslovom ┬╗Je tu kak┼íen odrasel?┬ź, ki je pred kratkim iz┼íla tudi pri nas. Seveda Gr─Źija ni bila edina tar─Źa pohlepa finan─Źnega kapitala. Ena priro─Źnih je bila tudi Slovenija. Lotili so se nas na─Źrtno, sistemati─Źno, seveda ob aktivni podpori BS in tudi doma─Źih politi─Źnih oblasti. Celotni proces tega ┬╗podrejanja┬ź Slovenije lahko razdelimo v tri faze:
1. Najprej je bilo potrebno dr┼żavo temeljito zadol┼żiti v tujini. To jim je uspelo v letih 2004/08, ko so se zunanji dolgovi Slovenije pove─Źali za 25 milijard evrov. Prete┼żno so bili to kratkoro─Źni dolgovi gospodarstva, ki so bili v tujini najeti s posredovanjem doma─Źih, najve─Źkrat dr┼żavnih bank.
2. V naslednji fazi, to je po letu 2009, so tuji finan─Źni upniki zahtevali pospe┼íeno vra─Źanje njihovih posojil. Tega pa podjetja-dol┼żniki niso zmogla in to je spravilo v resne te┼żave njihove posrednike, to je doma─Źe banke. Dr┼żava je bankam pri tem likvidnostno pomagala, potrebna sredstva pa si je oskrbela tako, da se je sama na veliko in drago zadol┼żevala v tujini. ┼Żal to ni zadostovalo in polo┼żaj bank se je ┼íe naprej tako slab┼íal, da se je bilo potrebno v letu 2013 lotiti njihove sanacije. Izvedlo se jo je pod taktirko ECB in EC, njen izplen, gledano z vidika interesov tujega kapitala, pa je trojen:
a) prete┼żni del privatnih dolgov iz obdobja 2004/08 je bil tujini bodisi vrnjen ali pa preoblikovan v visoko donosen in varen javni dolg Slovenije; leta 2008 je ta v neto znesku zna┼íal 3,4 mlrd, leta 2014 pa 19,3 mlrd in za njegovo servisiranje (obresti) bomo letos namenili slabih 10% dr┼żavnega prora─Źuna;
b) velika zadol┼żenost dr┼żave krepi njeno poslu┼ínost in tako je ob sanaciji bank Slovenija sprejela diktat, kaj vse mora storiti v interesu tujega kapitala; predvsem se je zavezala, da bo tujcem hitro, to je razumeti poceni, odprodala vse banke v dr┼żavni lasti, pa tudi vrsto drugih, za tujino zanimivih podjetij (recimo osrednje letali┼í─Źe dr┼żave);
c) zaradi prezadol┼żenosti iz obdobja 2004/08 in vsega, kar je sledilo, so ┼ítevilna slovenska podjetja postala ugoden plen tujega kapitala.
3. Zadnjo fazo ┬╗podrejanja┬ź Slovenije do┼żivljamo sedaj. Postali  smo namre─Ź dru┼żba, v kateri ima tuji kapital vse ve─Źjo mo─Ź, to pa nam dodatno slabi ┼że tudi sicer ┼íibke korenine lastne dr┼żavnosti, ki jih najbolj najeda slabo upravljanje dr┼żave. Sosedne dr┼żave to ┼że prepoznavajo kot prilo┼żnost, da lahko pri─Źno v na┼ío ┼íkodo uresni─Źevati nekatere svoje interese, tudi teritorialne.

Spri─Źo zapisanega se da ban─Źno sanacijo iz leta 2013 razumeti kot kronski dogodek v desetletnem procesu intenzivnega podrejanja Slovenije interesom tujega kapitala. Izvedlo se jo je, kot re─Źeno, ob aktivnem anga┼żiranju ECB in EC. To njuno zavzetost je verjetno krepilo tudi to, da sta guverner ECB in takratni predsednik EC osebno povezna z enim od osrednjih akterjev finan─Źnega kapitala, to je ameri┼íkim velikanom Goldman Sachs. Ob vsem tem pa naj bi ECB, EC in BS, kot ugotavlja D. Ho─Źevar, ravnale pravno povsem neopore─Źno. O tem, kako elasti─Źno je lahko pravo, ko deluje v interesu kapitala, se bo Ho─Źevar lahko dobro podu─Źil, ─Źe bo prebral v uvodu omenjeno knjigo Varufakisa. Pa tudi sicer njegove pravne razlage niso neopore─Źne, saj na primer za zaplembo podrejenih obveznic Banke Celje ni bilo nobene pravne osnove.

Andrej Cetinski, Sinteza, 11.3.2019

Podjetna dr┼żava na finan─Źnem podro─Źju

Na┼í zunanji sodelavec Drago Babi─Ź razkriva naloge ┬╗normalne┬ź evropske dr┼żave. Bole─Źa izku┼ínja finan─Źne krize izpred desetih let, ki je Slovenijo ┼íe posebej prizadela, nas spodbuja, da poi┼í─Źemo take re┼íitve, ki bodo prepre─Źile njeno ponovitev ali┬á vsaj omilile njene posledice. To je ┼íe posebej pomembno, ker je zadol┼żenost podjetij kot glavni vzrok izbruha prej┼ínje krize, ┼że porasla ─Źez meje, ki so veljale pred letom 2008. ┼áe posebej je zaskrbljujo─Źe, ker ni videti, da bi svetovni politi─Źni in finan─Źni voditelji v zadnjih letih na┼íli prave odgovore za njene vzroke. Bodo─Źa kriza se bo, tako kot prej┼ínja, pokazala najprej v finan─Źnem sektorjuÔÇŽ. ─îlanek –>.

Ob tem pa se spra┼íuje tudi Komu bo slu┼żila BANKA SLOVENIJE.

Video v zardevanje naši stroki

Cestna povezava med Pakistanom in Kitajsko (1.300 km). Tunel─Źki na tretji razvojni osi, skozi Karavanke, drugi tir ÔÇŽ, ki tako mo─Źno zaposlujejo na┼ío  stroko so proti temu navadne mi┼íje luknje. Strokovni nivo se lahko meri le po samov┼íe─Źju ….

video