Author Archives: admin

O krizi kapitalizma

Vojko Flegar je v Dnevnikovem Objektivu z dne 12.10.2019 objavil zanimiv prispevek o zadregah, s katerimi se ta ─Źas sre─Źuje kapitalizem. Ta je namre─Ź danes pomembno druga─Źen, kot je bil po drugi┬á svetovni vojni in celo v ZDA je sli┼íati vse ve─Ź glasov, da ga je potrebno resertirati, prenoviti. Flegar v tej zvezi omenja zanimivo izjavo kluba 200-tih vodij najve─Źjih ameri┼íkih korporacij iz avgusta meseca, s katero so se ti zavezali, da v svojih podjetjih v prihodnje ne bodo skrbeli zgolj za dobi─Źek, pa─Ź pa bodo bolj upo┼ítevali tudi interese zaposlenih in koristi ┼íir┼íe dru┼żbe. Vsaj formalno se torej odrekajo temeljni usmeritvi neoliberalnega kapitalizma, ki mu je pred ┼ítirimi desetletji z radikalnim zni┼żanjem davkov za najbogatej┼íe ┬ádal zagon ameri┼íki predsednik Reagan in smo ga uspe┼íno osvojili tudi v na┼íi dr┼żavi. Neoliberalni kapitalizem je kot sistem o─Źitno v krizi, njeno zdravljenje pa bo izjemno zahtevno. Pa vendar, ─Źe ┼żelimo biti pri zdravljenju bolezni uspe┼íni, moramo najprej prepoznati njene vzroke. Druga─Źe povedano: ─Źe je bil kapitalizem po drugi svetovni vojni ekonomsko u─Źinkovit in za ve─Źino sprejemljiv, dana┼ínji neoliberalni pa to ni ve─Ź, se je potrebno vpra┼íati, kateri dejavniki so predvsem povzro─Źili to veliko spremembo. Gre za aktualen problem, ki nas bo vse bol zaposloval. Kako ga sam dojemam, bom poslu┼íal predstaviti v naslednjih vrsticah.
Najprej nekaj splo┼ínih opredelitev o kapitalizmu. Relevantne so predvsem naslednje njegove zna─Źilnosti: a)gospodarstvo je tr┼żno; b) podjetja, upravljajo njihovi, najve─Źkrat privatni lastniki; c)klju─Źni dejavnik uspe┼ínosti gospodarstva je dr┼żava. Slednja podpira gospodarstvo predvsem s temi aktivnostmi: vzdr┼żevanje pravne dr┼żave, skrb za splo┼íno gospodarsko okolje (infrastruktura, izobra┼żevanje, denarni sistemÔÇŽ), regulacija in razvojno usmerjanje gospodarstva, prepre─Źevanje za ve─Źino nesprejemljivi socialnih razlik. Kako uspe┼íno izvaja dr┼żava na┼ítete aktivnosti, je predvsem odvisno od njenega upravljanja. Druga─Źe povedano: klju─Źni dejavnik, ki kapitalizmu zagotavlja u─Źinkovitost in dru┼żbeno sprejemljivost, je upravljanje┬á dr┼żave; ─Źe je to u─Źinkovito, po┼íteno in daje koristim ve─Źine prednost pred interesi kapitala, je kapitalizem splo┼íno u─Źinkovit in sprejemljiv, sicer pa deluje bolj ali manj problemati─Źno.
Kapitalizem, kakr┼ínega smo poznali v ZDA in v Evropi prva desetletja po 2. svetovni vojni, je bil nedvomno ekonomsko uspe┼íen in za ve─Źino sprejemljiv. Dr┼żave se je torej takrat dobro upravljalo, kar pomeni, da je tudi parlamentarna demokracija, na kateri je bilo to upravljanje zasnovano, dobro delovala. V 80 letih prej┼ínjega stoletja pa je v ZDA pri upravljanju dr┼żave prevladala nova, neoliberalna usmeritev, ki se je v praksi predvsem tako odrazila, da se je dr┼żava odrekla eni od svojih temeljnih, zgoraj navedenih aktivnosti, da namre─Ź prepre─Źuje nesprejemljive socialne razlike in je tako na ┼íiroko odprla pot vladavini kapitala. Preusmeritev je takratna Reaganova vlada u─Źinkovito udejanjila tako, da je najvi┼íjo dav─Źno stopnjo na dohodke, ki je v 60-tih letih prej┼ínjega stoletja zna┼íala v ZDA 90%, zni┼żala na 35%. Ta sprememba, po kateri so se postopoma zgledovale tudi druge dr┼żave,  je pomembno vplivala na upravljanje dr┼żav, razmerja v dru┼żbi in zna─Źaj kapitalizma. Razvili smo nov, neoliberalni tip kapitalizma, ki se od prej┼ínjega razlikuje predvsem v naslednjem:
  1. Temeljne, predvsem pri upravljanju dr┼żav┬á prevladujo─Źe dru┼żbene vrednote (po┼ítenost, resnica, solidarnost,ÔÇŽ) danes vse bolj spodrivajo neoliberalne ┬╗vrednote┬ź, to so pohlep, la┼ż in tudi druga neeti─Źna ravnanja.
  2. Parlamentarna demokracija sicer formalno ┼íe vedno deluje, po vsebini pa je mo─Źno onemogla, saj si je predvsem veliki finan─Źni kapital uspel dr┼żavo v veliki meri podrediti in slednja tako danes prednostno podpira njegove interese.
  3. Neoliberalni kapitalizem je zaradi slabega upravljanja dr┼żave ekonomsko vse manj u─Źinkovit in ni ve─Ź sposoben tekmovati s kapitalizmom kitajskega tipa.
  4. Socialne razlike so danes tako velike, da so postale eden osrednjih dejavnikov, ki prepre─Źuje normalizacijo dru┼żbenih razmerij in ustvarja dobre okolje za uveljavljanje druga─Źnih, nedemokrati─Źnih oblik upravljanja dr┼żave.
  5. Slabo upravljanje dr┼żav in podrejanje ravnanja podjetij zahtevam po ─Źim ve─Źjem dobi─Źku povzro─Źa uni─Źevanje naravnega okolja, ki utegne resno ogroziti prihodnost ─Źlove┼ítva.
Neoliberalni kapitalizem ni uspel povsod v enaki meri  spodriniti prej┼ínji, ┬╗socialni┬ź kapitalizem. Najbolj uspe┼íen je v dr┼żavi, kjer se je rodil, to je v ZDA. Manj slabega povzro─Źa v Evropi, kar velja predvsem za njen severni, protestantski del. Zelo ugodne okolje za uveljavljanje so mu v Evropi ponudile nekdanje socialisti─Źne dr┼żave. Slednje velja tudi za Slovenijo, kjer je ┼íkoda, ki jo povzro─Źata slabo upravljanje dr┼żave in njeno skoraj kolonialno podrejanje interesom tujega kapitala, ┼íe posebno velika. Ne gre prezreti, da se tudi na┼ío ┼íir┼ío domovino, to je Evropsko unijo, upravlja na na─Źin, ki sledi  praksam neoliberalizma; na  to prav ta ─Źas opozarjajo tudi te┼żave, ki jih ima zaradi ┬╗koruptivnih ravnanj┬ź pri sestavljanju nove evropske vlade njena predsednica.
Neoliberalni kapitalizem je torej izjemno problemati─Źen tip kapitalizma. ki je potreben temeljite prenove. Poleg njega pa je danes v svetu aktualen ┼íe en tip kapitalizma, ki ga razvija Kitajska. Ta je v nasprotju z neoliberalnim  izjemno ekonomsko u─Źinkovit.  In kako pojasniti njegovo vitalnost? Odgovor najdemo v gornjem delu tega zapisa, in ta je, da Kitajci svojo dr┼żavo o─Źitno zelo u─Źinkovito upravljajo v korist ve─Źine, medtem ko je neoliberalizem v tem vse ┼íibkej┼íi. Kitajski model upravljanja dr┼żave je avtokratski in pozna zgolj eno, komunisti─Źno stranko, upravljanje dr┼żav z neoliberalnim kapitalizmom pa je zasnovano na ve─Źstrankarski, parlamentarni demokraciji. Slednjo si je kapital v zadnjih desetletjih s korupcijo in podobnimi prijemi do te mere podredil, da deluje vse bolj le v njegovo korist in ne v interesu ve─Źine. Kriza neoliberalnega kapitalizma je torej predvsem pogojena s krizo parlamentarne demokracije.
Za zdravljenje demokracije se nudita vsaj dve poti. Ena je ta, da se jo nadomesti z avtoritarnim vodenjem dr┼żave, kar se v Evropi v nekaterih dr┼żavah ┼że dogaja (Rusija, Mad┼żarska,ÔÇŽÔÇŽ), pri ─Źemer pa se formalno ohranja parlamentarno demokracijo. Ta pot ni prav obetavna, saj si od nje tudi zaradi kulturnih razlik ne moremo obetati podobnih rezultatov, kot jih bele┼żijo Kitajci. Prednost naj bi zato imela druga mo┼żnost, to je sistemska prenova parlamentarne demokracije. Kot prvi korak v tej prenovi bi bilo potrebno pripraviti prepri─Źljivo analizo slabosti sedanjih sistemskih re┼íitev, na katerih je zgrajena parlamentarna demokracija; pred sto leti so bile namre─Ź ┼ítevilne od njih neopore─Źne, v zadnjih desetletjih pa so se do te mere izrodile, da zadovoljujejo le ┼íe potrebe kapitala in torej demokracijo po vsebini dobesedno onesposabljajo. Njihove slabosti lahko dokaj dobro prepoznamo, ─Źe primerjamo na┼í, slovenski model upravljanja dr┼żave (volilni sistem, oblikovanje vlade, vloga neposredne demokracije ÔÇô referendumi) z modelom , ki ga uporabljajo v ┼ávici; v tej dr┼żavi namre─Ź demokracija ┼íe vedno dobro deluje in zato jim tudi kapitalizem ne povzro─Źa ve─Źjih problemov, vsaj ne doma.
Za zaklju─Źek si ┼íe kratko oglejmo enega od scenarijev, po katerem bi lahko zadovoljivo sanirali obolelo demokracijo in s tem tudi kapitalizem. Njegova osrednja vsebina naj bi bila v naslednjem: a)po izku┼ínjah ┼ávice prenoviti model parlamentarne demokracije; b)dr┼żava naj za─Źne podobno kot kapitalizem pred nekaj desetletji pospe┼íeno omejevati za ve─Źino nesprejemljive socialne razlike (zelo progresivni davki na visoke dohodke, prepre─Źevanje dav─Źnih oaz, rigorozno prepre─Źevanje korupcije,..). ┼Żal pa so mo┼żnosti za izvedbo tega ali podobnega scenarija za sedaj zelo omejene, saj bi mu vladajo─Źe politike u─Źinkovito nasprotovale, volivci pa nimamo potrebne demokrati─Źne mo─Źi, da bi spremembe izsilili. Na ta problem, ki ga ne gre podcenjevati, nas opozarja tudi potek dopolnjevanja volilnega sistema, ki smo mu pri nas pravkar pri─Źa; politi─Źne stranke namre─Ź solidarno nasprotujejo vsakr┼íni re┼íitvi v volilni zakonodaji, ki bi lahko resneje omejila strankokracijo, to je vladavino politi─Źnih strank, v kar se je po vsebini izrodila demokracija. Razlogov za optimizem, da nam bo kmalu uspelo preusmeriti sedanje katastrofi─Źno delovanje kapitalizma, torej ni prev veliko. Pa vendar: upanja ne gre opustiti.
Andrej Cetinski, SINTEZA, 19.10.2019

Bistveno je omejiti vlogo politi─Źnih strank

Peterica strokovnjakov ustavnega prava in odli─Źnih poznavalcev volilnih sistemov, ki so po naro─Źilu predsednika dr┼żave Boruta Pahorja pripravili ekspertizo glede sprememb volilnega sistema pravi eno, a stranke vztrajajo pri svojih principih, ki nas preko ┬╗strankokracije┬ź vodijo v ┬╗izrojeno demokracijo┬ź.

Posledica tega je tudi, da Slovenija ne premore ELITE, ki bi ji dr┼żavljani zaupali. Ne dr┼żi, da v Sloveniji ni sposobnih in moralnih ljudi. Potencialni dr┼żavnik ne pade z neba. Naravna pot je volilni sistem, a ┼żal je zdaj zaprt. Volivci nimamo prav nobene mo┼żnosti iskati dr┼żavnike, politikanti to prepre─Źujejo.

Vodja omenjene ekspertne skupine pove zelo jasno ┬╗Bistveno je omejiti vlogo politi─Źnih strank┬ź.

Beri celoten intervju

┼áe o dilemah ┬╗dopolnilnega / prostovoljnega┬ź zdravstvenega zavarovanja

Dr. Matja┼ż Zwitter v Delu pi┼íe: Spo┼ítovani gospod minister, berem in poslu┼íam, kako vas mu─Źijo s slabo premi┼íljenimi predlogi o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tudi sam sem prepri─Źan, da je slovenski sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja anomalija, ki jo je potrebno odpraviti, vendar ne na na─Źin, kot ga predlaga Levica. ─îe boste sledili njihovemu predlogu, se noben od sedanjih pere─Źih problemov v zdravstvu ne bo zmanj┼íal: ─Źakalne dobe bodo ostale enake ali celo dalj┼íe, celokupnega denarja za zdravstvo bo najbr┼ż manj, v prehodnem obdobju pa lahko pri─Źakujemo ┼íe posebej velike finan─Źne te┼żave, ko bodo ljudje opustili pla─Źevanje dopolnilnega zavarovanja, nov sistem pa ┼íe ne bo postavljen. Beri dalje: Odprto pismo ministru za zdravje

Dr. Du┼ían Keber mu odgovarja: Matja┼ż Zwitter je zelo samozavesten v svoji kritiki predloga Levice o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) v obvezno. ÔÇŽ Kljub marsikaterim resnicam, ki prepletajo njegovo besedilo, je njegovo klju─Źno priporo─Źilo tako zelo zgre┼íeno, da ga je potrebno javno zavrniti … Opu┼í─Źanje DZZ ima en sam cilj: dose─Źi za vse dr┼żavljane pravi─Źnej┼ío razdelitev finan─Źnega bremena za zdravstveno varstvo! Beri dalje: Odgovor dr. Kebra

O Brexitu in obrambi parlamentarizma

Ali ┼Żerdin in Janez Marke┼í komentirata o Brexitu brez dogovora in o obrambi parlamentarizma.

Britanski parlament je pokazal, da ho─Źe imeti pravico do svoje procedure. Poslanska digniteta se ne ve┼że na vladne interese, v Sloveniji pa se stoodstotno.

Slovenski parlament ne brani parlamentarizma. Poslanci se sploh ne zavedajo kaj pomeni biti poslanec. Namre─Ź, poslanec sploh ni zavezan stranki, temve─Ź volivcem in ustavi. Vloge strank je treba zmanj┼íati zato, da se bo demokrati─Źni potencial bolj razvijal.

V obdobju debelih krav bi morali vlagati v izbolj┼íevanje sistema, na primer v kakovost volilnega sistema.  

Petnajst minutni posnetek

Dolgoro─Źna reforma zdravstva je naloga za razumne politike

Prenovo javnega sistema zdravstvenega varstva (SZV) so nam pred volitvami vsi obljubljali kot prioritetno nalogo. Skrajni ─Źas je torej za za─Źetek, a kako za─Źeti? Seveda ne s spreminjanjem pravnih predpisov, saj se z njimi prenova kon─Źa in ne za─Źenja. Dose─Źi moramo najprej ┼íiroko in nesporno dru┼żbeno in politi─Źno soglasje o ┬╗pravih┬ź spremembah v zdravstvu. Za to pa je potrebno odli─Źno poznavanje podro─Źja, pravi cilji in premi┼íljena postopnost njihovega doseganja ter u─Źinkovit nadzor. Eksperimentiranje z vsem narodom pa ni dovoljeno.

V prispevku ponujamo mo┼żen za─Źetek razpravljanja in odlo─Źanja o spremembah zgradbe in delovanja SZV ter o klju─Źnih podro─Źjih, na katerih so spremembe najbolj potrebne.
Najprej pa moramo razre┼íiti temeljno razvojno dilemo zdravstva v Sloveniji. Politi─Źne stranke v sedanji vladni koaliciji se zavzemajo (ali so se) za ohranitev javnega zdravstva. Vendar lahko ┼że nekaj ─Źasa opazujemo, kako se spontano, po─Źasi in zanesljivo ┼íiri ┬╗ilegalna┬ź mre┼ża zasebnih ambulant in zasebne zdravstvene dejavnosti. Morda tudi s tiho privolitvijo aktualne oblasti. Zato predlagamo, da se za─Źne reforma zdravstva z zelo jasno razre┼íitvijo temeljne razvojne dileme: – ali ohraniti nepridobitno solidarno javno zdravstvo s potrebnimi prilagoditvami sedanjim in pri─Źakovanim dru┼żbenim razmeram, – ali preobraziti javno zdravstvo v ┬╗gospodarsko dejavnost na osnovi liberalizma in konkuren─Źnega trga zdravstvenih storitev┬ź. Upajmo, da se bodo politiki odlo─Źili za ohranitev javnega zdravstva.
V nadaljevanju navajamo, po na┼íem mnenju, klju─Źna podro─Źja spreminjanja SZV.
1) Krepiti in varovati zdravje posameznika in skupnosti (zdravstvena preventiva). Pravilno razumevanje ┬╗pravice do zdravja┬ź (Splo┼ína deklaracija o ─Źlovekovih pravicah, OZN, 1948). Gre za pravico do statusne enakosti (npr. zavarovanih oseb v OZZ), ne za distributivno materialno enakost. Poglavitni dejavnik zdravja je zavestna odlo─Źitev posameznika za uravnote┼żenost med zdravim prehranjevanjem in ustrezno fizi─Źno aktivnostjo. Zato mora biti skrb in odgovornost za lastno zdravje del odgovornosti za lastno ┼żivljenjsko usodo (Svobodno ┼żivljenje je odgovorno ┼żivljenje!). Zdravstveno (in ┼íportno) vzgojo ter osnove samozdravljenja naj bi vklju─Źili v u─Źne programe vseh ┼íol na vseh stopnjah. Ali je dru┼żbeno sprejemljivo ┬╗kaznovanje┬ź (nematerialno, materialno) bolnikov za po┼íkodbe zdravja, ki so nesporno posledica zavestne izbire nezdravega ┼żivljenjskega sloga (tobak, alkohol, mamila,ÔÇŽ)?
2) Kriti─Źno pregledati obseg in sestavo pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja (┬╗ko┼íarico┬ź pravic OZZ) po skupinah pravic (zdravstvene storitve, zdravila in medicinski pripomo─Źki, nezdravstvene storitve, denarne dajatve). Ko┼íarico dolo─Źa konkretna dr┼żava po na─Źelu partikularnosti dr┼żave glede na razvitost in mo─Ź narodnega gospodarstva in raven dru┼żbene solidarnosti v javnih sistemih socialne varnosti. S kriti─Źnim pregledom naj bi pravice ohranili, omejili ali izlo─Źili. Omeniti velja, da so v sodobnih dolgo┼żivih dru┼żbah zdravstvene potrebe navzgor vse bolj neomejene, zdravstvo pa finan─Źno nenasitno. Zato je ┼że pri spreminjanju ko┼íarice potrebno opraviti prvo usklajevanje (koordinacijo) med obsegom in strukturo pravic v ko┼íarici OZZ ter dopustnimi (na─Źrtovanimi) javnimi sredstvi za zdravstvo.
3) Zagotoviti geografsko enakomerno in natan─Źno strokovno-medicinsko porazdelitev izvajalcev v mre┼żi javne zdravstvene slu┼żbe. Ta naj bolnikom zagotavlja optimalno fizi─Źno dostopnost ter nediskriminatorno dostopnost do zdravstvene obravnave na javni ra─Źun. Mre┼żo na vseh treh ravneh (primarni, sekundarni, terciarni) postavlja, zanjo skrbi in odgovarja dr┼żava. Mre┼ża na primarni ravni (osnovna zdravstvena dejavnost in lekarni┼íka dejavnost) je ┼że nekaj ─Źasa zanemarjena, deficitarna in podcenjena, ─Źeprav ┬╗mora imeti v zdravstvu prioriteto, saj je temelj zdravstva┬ź (Ljubljanska listina, 1996). Po porazdelitvi ─Źlove┼íkih in materialnih zmogljivosti v mre┼żi ter znani finan─Źni vrednosti proizvodnih tvorcev v njej (delo, delovne priprave, material) v delovanju, je potrebna tudi druga uskladitev (koordinacija) med vrednostjo agregatne ponudbe (S) izvajalcev javnih zdravstvenih programov ter vrednostjo agregatnega povpra┼íevanja (D) ┬╗kupca┬ź javnih zdravstvenih dobrin (pri nas je to Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije).
4) Dose─Źi dolgoro─Źno javnofinan─Źno zdr┼żnost OZZ. Najprej je treba uravnote┼żiti finan─Źne obveznosti zavezancev za prispevke – osnove zanje, s prispevnimi stopnjami pa jih ─Źim bolj enakomerno (┬╗pravi─Źno┬ź) obremeniti po na─Źelu vertikalne solidarnosti. Pomembno je, da so prispevki brezpogojno pla─Źani, neposredno prek zavezancev ali posredno prek razli─Źnih subsidiarnih pla─Źnikov. V zavarovanju pa─Ź velja, da brez pla─Źane premije (v na┼íem primeru prispevka) ni pravice iz zavarovanja. Omenimo naj tudi, da je v dr┼żavah, ki imajo javne SZV, javna zdravstvena poraba omejena, saj njena vi┼íina ne sme ogro┼żati normalnega delovanja in razvoja drugi podro─Źij javnega sektorja. Hitro nara┼í─Źanje zdravstvenih potreb v razvitih dru┼żbah bo tudi zato terjalo v prihodnosti vse ve─Źjo udele┼żbo zasebnih sredstev bolnikov za lastne zdravstvene potrebe (neposredno ali prek pravih PZZ, ne prek na┼íega ┬╗dopolnilnega┬ź). Z nara┼í─Źanjem finan─Źnih prejemkov (pla─Źe, pokojnine,ÔÇŽ) bo to mogo─Źe. Po─Źasi se bo v zdravstvu moralo omeh─Źati trdo┼żivo ┬╗zastonjkarstvo┬ź tudi pri nas. Verjetno bo zaradi tega tudi manj nepotrebnih obiskov pri zdravnikih in morda tudi kraj┼íe ─Źakalne vrste.
5) Poskrbeti za visoko strokovnost javnega zdravstvenega mened┼żmenta. O─Źitne so vse ve─Źje te┼żave zdravstvene politike s kakovostnim upravljanjem javnega SZV. Gre za podro─Źja organiziranosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti, delitev dela med njimi in stalne finan─Źne izgube v poslovnih obdobjih na vseh treh ravneh v mre┼żi javne zdravstvene slu┼żbe. Te┼żave so tudi v vodenju (usmerjanju, usklajevanju) delovnih procesov v konkretnih javnih zdravstvenih organizacij, kjer se te┼żko odlo─Źamo, ali naj jih vodi dober zdravnik ali dober mened┼żer. Vendar bo dober mened┼żer pri vodenju javnega zdravstvenega zavoda znal izkoristiti tudi analogijo s podjetni┼íkim vodenjem.
dr. Marjan ─îesen, Sinteza, 21.9.2019

─îas za ponastavitev

Komentar z gornjim naslovom je pripravil Ali ┼Żerdin, urednik Sobotne priloge. Ponastavitve oziroma prenove naj bi bil potreben dana┼ínji kapitalizem, poimenovan tudi kot ┬╗kapitalizem 4.0.┬ź. To spoznanje je vse bolj prisotno tudi v finan─Źnih krogih na zahodu, ki jim sicer prav  dana┼ínji kapitalizem nudi najve─Ź prilo┼żnosti za bogatenje. Razumeti se da, da naj bi se  s prenovo predvsem ponastavilo (resertiralo) ┬╗kapitalizem 3.0.┬ź, kakr┼ínega smo poznali po 2. svetovni vojni, tja do leta 1980. Menim, da je ideja izjemno aktualna, ─Źeprav se o njej v javnosti komaj kaj sli┼íi. Zato naj ne bo odve─Ź, ─Źe v naslednjih vrsticah kratko predstavim, kako jo sam dojemam.

Za─Źnem naj z ugotovitvijo, da je med kapitalizmoma 3.0. in 4.0. velika razlika in sicer predvsem v naslednjem: v kapitalizmu 3.0. je dr┼żava obvladovala ravnanja kapitala, v kapitalizmu 4.0. pa je nasprotno, saj si danes kapital dr┼żavo v veliki meri podreja. Kapitalizem 3.0. je poznal mo─Źno dr┼żavo, pri njenem upravljanju pa se je uporabljalo predvsem naslednja orodja:

  1. model demokracije, ki je zadovoljivo podpiral u─Źinkovito in eti─Źno upravljanje dr┼żave;
  2. mo─Źno pravno dr┼żavo z ni─Źelno toleranco do korupcije;
  3. zelo progresivno obdav─Źitev visokih dohodkov, o ─Źemer prepri─Źljivo govori podatek, da so bili v 60-h letih prej┼ínjega stoletja najvi┼íji dohodki v ZDA obdav─Źeni po stopnji 90%;
  4. u─Źinkovito regulativo za usmerjanje finan─Źnih trgov in gospodarstva na sploh.

Dr┼żava, ki se jo je upravljalo z gornjimi orodji, se je odlikovala  predvsem v naslednjem: ekonomska u─Źinkovitost, spodobna socialna dr┼żava, vladavina prava, za ve─Źino sprejemljive socialne razlike.

Za mejnik, ko je pri─Źel kapitalizem 4.0. resno spodrivati kapitalizem 3.0, lahko ┼ítejemo leto 1982, ko so v ZDA takrat najvi┼íjo dav─Źno stopnjo zni┼żali na 50%, dve leti kasneje celo na 35%. Sicer opredeljujejo zna─Źaj kapitalizma 4.0. zelo dobro naslednja orodja, ki jih kapital prednostno uporablja pri podrejanju dr┼żave:

  1. klientelizem in korupcija;
  2. dav─Źne oaze, preko katerih kapital ob ┼że sicer nizkih dav─Źnih stopnjah minimizira svoje dav─Źne obveznosti;
  3. mehanizmi demokracije (volitve, parlament,..), s katerimi kapital u─Źinkovito varuje svoje interese in jih so─Źasno zlorablja za ohranjanje videza demokracije.

Rezultati ┬╗vladavine kapitala┬ź se v dana┼ínji dru┼żbi ka┼żejo predvsem v naslednjih oblikah: pohlep vse bolj spodriva temeljne vrednote ─Źloveka (po┼ítenost, solidarnost,..); demokracija deluje predvsem formalno in le malo po vsebini; socialne razlike so za ve─Źino nesprejemljivo velike; kapitalizem kitajskega tipa po ekonomski u─Źinkovitosti prehiteva kapitalizem 4.0.;  pohlep po dobi─Źku povzro─Źa uni─Źevanje okolja, ki ┼że resno ogro┼ża prihodnost ─Źloveka.

O─Źitno si ne moremo veliko obetati od prihodnosti, ─Źe nam ne bo uspelo dovolj hitro prenoviti kapitalizma 4.0. Sledilo naj bi mu socialno-tr┼żno gospodarstvo, ki ga lahko poimenujemo tudi kot ┬╗kapitalizem 5.0.┬ź. Tudi ta bo potreboval mo─Źno dr┼żavo, ki u─Źinkovito obvladuje kapital in uporablja podobna orodja, kot jih je dr┼żava kapitalizma 3.0., vendar z nekaterimi pomembnimi dopolnitvami. Predvsem dve novosti je primerno izpostaviti, Najprej to, da se bodo dr┼żave morale ─Źvrsteje povezati v ┬╗zveze dr┼żav┬ź, slednje pa naj bi oblikovale ┬╗svetovno vlado┬ź z ustreznimi kompetencami; brez takega sodelovanja namre─Ź ─Źlovek ne bo kos te┼żkim izzivom, kot so problemi okolja in migracij. In drugi─Ź, potrebne so nove sistemske re┼íitve za izvajanje demokrati─Źnega upravljanja dr┼żav in njihovih povezav; ta ─Źas prevladujo─Źe so preprosto pre┼żivete in ne dovolj u─Źinkovite, kar s svojim ravnanjem prepri─Źljivo dokazuje ameri┼íki predsednik.

Ne ostaja nam ve─Ź veliko ─Źasa za temeljito prenovo sedanjega kapitalizma, nam v svojem komentarju sporo─Źa ┼Żerdin. Tudi o tem, kaj konkretno bi bilo v tem okviru potrebno postoriti, se dovolj ve. ┼Żal pa je pripravljenosti za stvarne spremembe za sedaj veliko premalo. Zelo aktivno vlogo bi pri tem morala imeti ┬áEU oziroma njena vlada (komisija), a nas bo ta gotovo razo─Źarala. To mnenje opiram tudi na vsebino komentarja o novi sestavi EU komisije, ki ga je v Sobotni prilogi Dela 21.9.2019 objavila Sa┼ía Vidmajer. V njem poleg drugega zvemo, da je od 27 komisarjev, ki naj bi sestavljali novo vlado EU, sedem takih, katerih ugled obremenjujejo koruptivna ravnanja. Ta podatek ┼że sam po sebi veliko pove o problemati─Źnosti kapitalizma 4.0., ┼íe predvsem pa nakazuje, da ga bo zelo te┼żko prenoviti.┬á

Andrej Cetinski, SINTEZA, 22.9.2019

Dileme ┬╗prostovoljnega┬ź zdravstvenega zavarovanja

Vzajemna je ponovno podra┼żila storitve ┬╗prostovoljnega┬ź zdravstvenega zavarovanja, saj  naj bi ji zdaj┼ínja cena, pribli┼żno 35 evra na osebo mese─Źno, prina┼íala izgubo. Na drugi strani je ┼że kar nekaj ─Źasa v zraku spor med ┼áarcem in Levico, ki naj bi celo ogro┼żal njuno dosedanje sodelovanje; eden od razlogov je prav dopolnilno zdravstveno zavarovanje, katerega opustitev in zamenjava s proporcionalnim sistemom, kakr┼ínega imamo pri obveznem zdravstvenem zavarovanju, je del koalicijskega sporazuma. Med opozicijskimi strankami se problemu najbolj posve─Źa NSI.  Pri tem kar naprej uporablja argument, da to ne bi  zmanj┼íalo ─Źakalnih vrst, kar verjetno dr┼żi.. Vendar gre pri odlo─Źanju o zamenjavi prostovoljnega z obveznim zavarovanjem predvsem za socialno pravi─Źnost, tu pa je stvar enostavna. 

Pojdimo k ┼ítevilkam. Nekdo, ki zaslu┼żi 1000 evrov mese─Źno, za dopolnilno zdravstveno zavarovanje pla─Źa 35 evrov mese─Źno, v letu dni torej 420 evrov, kar je 42 odstotkov njegovih eno-mese─Źnih neto dohodkov. 35  evrov pla─Źa tudi  tisti, ki zaslu┼żi  2000 evrov, kar je 21 odstotkov njegovih  mese─Źnih neto dohodkov, in tisti, ki zaslu┼żi  samo 500 evrov. Ta Vzajemni ali drugi zavarovalnici letno pla─Źa kar 84 odstotkov mese─Źnih neto dohodkov. A mnogokrat je iz ene pla─Źe ali pokojnine treba pla─Źati dve, lahko pa tudi tri dopolnilna zdravstvena zavarovanja. ┼Że pri dveh osebah in eni pla─Źi 500 evrov mese─Źno dopolnilno zdravstveno zavarovanje letno za kar dobrih 60 odstotkov prese┼że mese─Źni neto dohodek. Pri treh zavarovanih osebah in eni pla─Źi stvar postane absurdna. Zato se najbolj revni, obi─Źajno gre za starej┼íe ljudi, vse bolj pogosto odpovedujejo ┬╗prostovoljnemu┬ź zdravstvenemu zavarovanju. Gre za problem, ki naj bi ga ┬╗re┼íevali┬ź ┼że 16 let, zato so o─Źitki, da gre za prenagljeno in populisti─Źno potezo Levice, odve─Ź. Re┼íitev je na dlani; prenos sredstev, ki jih dobivajo Vzajemna in  druge zavarovalnice na ZZZS oz. ukinitev ┬╗prostovoljnega┬ź dodatnega zavarovanja. Upravljanje s temi sredstvi je bistveno cenej┼íe od upravljanja zavarovalnic, obseg dela ZZZS se prakti─Źno ne bi spremenil. To sicer ne pomeni, da s prenosom in spremembo ne bi bilo nobenih tehni─Źnih problemov, a bilo bi jih precej enostavno re┼íiti. Prav tako najbr┼ż dr┼żi, da tega ni mogo─Źe narediti takoj, polovica leta pa bi povsem zado┼í─Źala za potrebne prera─Źune, kaj pomeni prehod. Pomembno se zdi tudi, da se prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje obravnava enako; prispevki so povsod proporcionalni, ustvarjati progresivno prispevanje, kakr┼íno poznamo pri dohodnini, je sicer mogo─Źe, a to bi bil najbr┼ż prevelik zalogaj za vlado.

Ne gre spregledati, da je prenos ┬╗prostovoljnega┬ź zdravstvenega zavarovanja v obvezno tudi del koalicijskega dogovora, zato mora Levica vztrajati pri zapisanem, ─Źe ho─Źe ohraniti verodostojnost.  Doslej je ┼że preve─Źkrat popustila. Ka┼że, da bo tokrat popustila vlada, ki pa mora, da bi pokazala odlo─Źnost, stvar malo zavla─Źevati, ─Źemur je namenjen tudi ─Źas za prera─Źunavanje. Koli─Źina  denarja, ki ga zdaj zberejo zavarovalnice, je osnova za izra─Źun, za koliko je treba pove─Źati prispevno stopnjo. ─îe bi ta denar ┼íel v blagajno ZZZS, bi s tem najbr┼ż pridobili precej dodatnega denarja, ki bi ga mogli uporabiti za najnujnej┼íe potrebe v zdravstvu, namesto da se uporablja za marketing in sponzoriranje razli─Źnih organizacij. Zavarovalnice bi denar seveda izgubile in se zna┼íle v dolo─Źenih te┼żavah; med drugimi ne bi ve─Ź mogle izpla─Źevati visokih pla─Ź vodilnim  delavcem, saj zavarovanja, ki ┼ítejejo med prava prostovoljna zavarovanja, kot so zavarovanja za primer smrti ali po┼íkodb, zavarovanje za ukvarjanje s tveganimi ┼íporti ali za po┼íkodbe ob po─Źitnicah v tujini in podobne stvari tega ne bi omogo─Źala.

Pri tem ne gre povsem spregledati o─Źitkov, da tudi ZZZS z denarjem ne ravna povsem racionalno in da bi bilo morda potrebno spremeniti sestavo Sveta ZZZS v korist vpla─Źnikov in zdravni┼íke stroke, kar pa je morda tudi predmet priprav zakona o  zdravstvu; presojo o racionalnosti ravnanja pa gre prepustiti Ra─Źunskemu sodi┼í─Źu.    

Programski svet Sinteze-KCD,  Ljubljana, 10.9.2019

Infrastrukturni projekti

JPD: sistem Ivana Zidarja ali kaos?
EMP: gradbene projekte vodi ┬╗konzorciji PS&KP┬ź (Prodana Stroka in Kupljena Politika).

Zapisa o problematiki plenitve javnih sredstev v projektih javnega naro─Źanja

Emil M. Pintar ┼że nekaj ─Źasa (brezuspe┼íno) posku┼ía objaviti ─Źlanek z odgovorom na vpra┼íanje ┬╗Kdo zares vodi na┼íe investicijske projekte?┬ź

Zastavljeno vpra┼íanje se zdi na prvi pogled retori─Źno, saj se odgovor kar ponuja: vodi jih seveda naro─Źnik oz. investitor. Pa je to res?
─îe se malo podrobneje seznanimo s projektom ┬╗Drugi karavan┼íki AC predor┬ź, se za─Źne odgovor zapletati. Naro─Źnik oz. investitor tega projekta je DARS. Ta je za izbor izvajalca objavil korekten razpis in transparentno izbral izvajalca, ki ni bil samo najcenej┼íi, temve─Ź je imel tudi najbolj┼íe reference in zagotovila, da za izvedbo projekta ne bo zahteval aneksov.
Toda o─Źitno Slovenija ni Avstrija, kjer bi to zado┼í─Źalo in bi lahko pri─Źeli z delom. Pri nas so to odlo─Źitev ustavile prito┼żbe nekaterih neizbranih izvajalcev: Kolektorja, GGD in Evro Asfalta. Prito┼żbe je podprla Dr┼żavna revizijska komisija (DKOM). Prvi─Ź in drugi─Ź.
Vodi torej celoten projekt DKOM? O─Źitno ne: ─Źeprav so bile njene odlo─Źitve ─Źudne, obremenjene s sumom, da je prisotno ┬╗korupcijsko tveganje┬ź, njen predsednik o─Źitno ni vzdr┼żal pritiska zunanjih pri┼íepetovalcev in je odstopil. Ker so bile odlo─Źitve DKOMA izrazito politi─Źne, ne strokovne, se moramo vpra┼íati, ali niso bile oblikovane v politiki.
─îeprav DKOM nad seboj nima nobenega organa ali mo┼żnosti prito┼żbe na svoje odlo─Źitve, projekti prometnega resorja nedvomno spadajo v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo (MZI), ki je dol┼żno skrbeti za zakonitost njihovega poteka, predvsem pa prepre─Źevati, da se z raznimi manipulacijami ne povzro─Źa gospodarska ┼íkoda. MZI je bilo v celoten postopek ┼íe kako vpleteno, saj se je po javnih podatkih njegova ministrica (nekajkrat?) sestala z enim od tur┼íkih sodelavcev, ki je Kolektorju zagotavljal ustrezne reference. Toda javno MZI ni protestiralo zaradi evidentno hitro nastajajo─Źe zamude pri gradnji projekta in z njo povezane gospodarske ┼íkode, ne le pri prevoznikih, ki zgubljajo ure v kolonah pred sedanjim predorom, temve─Ź predvsem na okolju. Kot da na MZI ni nikogar, ki bi znal izra─Źunati to ┼íkodo, ─Źe se zaveda, da 40-tonski tovornjak porablja neizmerne koli─Źine goriva, da se v koloni vedno znova in znova premakne za nekaj metrov.
O─Źitno torej tudi MZI ne vodi tega projekta ali se vsaj javno temu izogiba, kar je pametno, saj bo projekt slej ko prej kon─Źal na sodi┼í─Źu.
Kdo torej vodi ta ali podobne projekte?
Nadaljnje raziskovanje tega primera, pogovori s strokovnjaki, pravniki, nekaterimi politiki in novinarji je pokazalo, da ta in take projekte v Sloveniji vodijo ┬╗konzorciji PS&KP┬ź
Ti Konzorciji so najbolj skrivnostna organizacijska oblika gospodarskega delovanja in poslovanja. Vsaj polovica sodelujo─Źih v njih, ─Źe govorimo o posameznikih, je ┬╗tihih partnerjev┬ź (od katerih so nekateri celo ┬╗tihi solastniki┬ź), skupaj pa predstavljajo nekak┼íen ┬╗trust┬ź na podro─Źju poslovnih informacij in politi─Źnega vpliva. To niti niso stalne organizacijske strukture; pogosto se preoblikujejo za vsak velik projekt posebej ali celo med potekom projekta samega, ─Źe se njegova izvedba zatika in potrebujejo dodatne ┬╗vlo┼żke politi─Źnega vpliva┬ź. Ali, ─Źe se poka┼że mo┼żnost, da se z aneksi dvigneta cena projekta in profit konzorcija.
Konzorciji imajo, podobno, kot ameri┼íka profesionalna ko┼íarkarska mo┼ítva, posebne ┬╗skavte┬ź. Njihova naloga je, da v mno┼żici mo┼żnih bodo─Źih projektov najdejo ┬╗najbolj zanimive┬ź (z vidika ┬╗ekstra┬ź profita), analizirajo mo┼żnosti, da te projekte politika sprejme v svoje operativne na─Źrte, identificirajo klju─Źne osebe v lokalnih skupnostih, gospodarstvu in politiki, ki bodo o tem odlo─Źali, i┼í─Źejo njihove ┬╗┼íibke to─Źke┬ź (v─Źasih zado┼í─Źa ┬╗cena┬ź), itd. Nekateri strokovnjaki, s katerimi sem govoril, so mi zatrdili, da je projekt ┬╗zanimiv┬ź, ─Źe lahko zagotovi vsaj 20 ÔÇô 30% ekstra profita.
Konzorciji se praviloma ne razkrivajo, niti jih ni mogo─Źe ena─Źiti z gospodarsko operativo, ki dolo─Źen projekt izvaja. Nasprotno, ob dobri organizaciji se lahko celo zgodi, da je ta operativa zgolj mezdna struktura; nosilci konzorcija ostajajo skriti, tako kot njihovi ra─Źuni v tujini ali izvor sredstev, s katerimi kupujejo stanovanja v Ljubljani po milijonski ceni ali si celo gradijo veli─Źastne ┬╗haciende┬ź (poznavalcem jih je ta trenutek v Ljubljani na ogled kar nekaj). Razkritje njihovega nezakonito pridobljenega premo┼żenja pa vlade vedno znova in znova prelagajo na naslednjo vlado. Ali naslednjo Revolucijo.
Vse to vemo. Presenetljivo je, da lahko prepoznamo podobno kapitalsko nasilje in nezakonite plenitve, ko gre za po┼żare v Amazonskem pragozdu in si upamo na to pokazati s prstom, imenovati nosilce in proti njim celo javno protestirati. Nismo pa sposobni, pripravljeni ali dovolj pogumni, da bi to isto ┬╗kapitalsko nasilje┬ź prepoznali v Ljubljani in protestirali proti njemu, pa ─Źeprav se nam redno pojavlja od graditve ┬╗cestnega kri┼ża┬ź dalje: gradnja bolni┼ínic, TE┼á 6, ┬╗projekti modernizacije S┼Ż┬ź, predor Karavanke, 2TDK, Tretja razvojna os, prodaja NLB, itd. Pravi gradbeni projekti so v tej ledeni gori, vredni nekaj milijard letno, vrednostno celo v manj┼íini. Zanimivi so predvsem zato, ker je njihova struktura in potek izvedbe najbolj analiti─Źno zanimiv in dosegljiv.
Da ti projekti ┬╗konzorcijev PS&KP┬ź niso enkraten pojav, je razvidno ┼że iz tega, da so njihovi ┬╗skavti┬ź prisotni tudi v oblikovanju zakonodaje, ki jo prilagajajo profitnim interesom ┬╗konzorcijev┬ź (prito┼żevanje na odlo─Źitve DARSA, ki ga ┼íe pri─Źakujemo, in spremljajo─Źa medijska gonja proti njemu, je o─Źitno v slu┼żbi ustvarjanja ┬╗ustrezne politi─Źne situacije┬ź za zamenjavo njegove uprave in postavitev nove po ┼żeljah ┬╗konzorcija┬ź).
Zato Slovenija ne zmore slu┼żbe (npr. ┬╗finan─Źne policije┬ź), ki bi primerjala prijavljene dohodke posameznikov z njihovim tro┼íenjem, ne pozna sistemske preiskave izvora sumljivega premo┼żenja, ne pozna univerzalne zaplembe nezakonito pridobljenega premo┼żenja in vzporedne kazni, ima volilno zakonodajo, ki regenerira obstoje─Źo politi─Źno nomenklaturo in ne dopu┼í─Źa niti uvedbe obveznega prednostnega glasu, itd., itd.
Zato postaja Slovenija patolo┼íka dru┼żba primarne akumulacije kapitala, v kateri vladajo ┬╗konzorciji PS&KP┬ź, ne vlada ali Parlament ali dr┼żava.
Da ne pozabim: ime ┬╗PS&KP┬ź je okraj┼íava za ┬╗prodano stroko in kupljeno politiko┬ź.

Jo┼że P. Damijan pa se na svojem blogu spra┼íuje: Po Karavankah, Glin┼í─Źici in pred drugim tirom – Sistem Ivana Zidarja ali kaos?

Zapleti glede javnih razpisov za infrastrukturne projekte ka┼żejo na globok kaos na tem podro─Źju. Polne transparentnosti sicer na javnih (gradbenih, infrastrukturnih) razpisih ne bo nikoli. To so teoretske iluzije.
Na tem podro─Źju imamo dve ─Źisti opciji: (1) ÔÇťsistem Ivana ZidarjaÔÇŁ, kjer se v kartelu (na podlagi velikostnih dele┼żev) dogovorijo, kdo bo koliko projektov dobil, kdo se prijavlja na konkretne razpise, kak┼íne so cene in kdo zmaga; in (2) kaos, kot ga imamo sedaj, kjer se razdrobljeni gladiatorji v mednarodni konkurenci borijo eden proti drugemu za pre┼żivetje. Prvi sistem je mafijski, vendar imamo red, drugi je demokrati─Źen, vendar kaoti─Źen in lahko vodi do popolnega zastoja implementacije.
Kateri sistem imate raje? Te┼żka dilema.
Velja pa seveda omeniti, da je ÔÇťZidarjev sistemÔÇŁ deloval, prvi─Ź, ker je imel mo─Źnega ÔÇťkondukterjaÔÇŁ (Zidarja kot osebnost in njegove lovke razpredene od vlade, bank do cerkve). In drugi─Ź, ker je imel odgovornega in mo─Źnega naro─Źnika (Brodnika na Darsu), ki je uspe┼íno krmaril med interesi ÔÇťkartelaÔÇŁ in javnim interesom. Slovenski avtocestni program se je u─Źinkovito izvajal in ceste so bile, po mednarodni primerjavi, cenovno in kvalitativno u─Źinkovito izgrajene. Problem sedanjega trenutka je, da se ne ve, kdo je ÔÇťZidarÔÇŁ, in ker je naro─Źnik ÔÇô predvsem in absolutno 2TDK, delno pa tudi Dars ÔÇô neizku┼íen in nedorasel.

Z novim volilnim sistemom do boljše demokracije

Zdravljenju mo─Źno oslabele demokracije nasprotujejo osrednji nosilci dru┼żbene mo─Źi, to sta z interesnimi lobiji dobro podprta vodilna politika in finan─Źni kapital.

Dnevnikov Objektiv je 10.8.2019 na Odprti strani objavil prispevek Janeza Krnca, v katerem ta predstavni┼íko demokracijo ÔÇô na tej je zasnovana politi─Źna ureditev ve─Źine dr┼żav ÔÇô progla┼ía za pre┼żiveto. Njena osrednja slabost na bi izhajala iz tega, da je za u─Źinkovito re┼íevanje dru┼żbenih problemov poleg usposobljenosti odlo─Źevalcev (zakonodajne in izvr┼íilne oblasti) v enaki meri potrebna tudi njihova eti─Źnost in moralnost, ─Źesar pa predstavni┼íka demokracija ne upo┼íteva in zato ni sposobna delovati v korist ve─Źine. Temu mnenju ne gre oporekati.

Problem odsotnosti etike v politi─Źnem delovanju se vse mo─Źneje zaostruje pod vplivom ideologije neoliberalizma, ki pohlep ┼że kar odkrito obravnava kot splo┼íno vrednoto, la┼ż in prevaro pa kot neopore─Źno orodje njegovega uresni─Źevanja. Dru┼żba, kjer se to dogaja, ne more normalno delovati in prej ko slej zaide v krizo, ki lahko ogrozi tudi njeno pre┼żivetje. Kriza takih dimenzij se svetu danes resno napoveduje, eden njenih najbolj zapa┼żenih znanilcev pa je ameri┼íki predsednik Trump; ta u─Źinkovito podpira pohlep bogatih, v svoji politiki brez zadr┼żkov uporablja la┼ż, z zaostrovanjem mednarodnih odnosov resno ogro┼ża svetovni mir in veliko prispeva, da ljudje ┼íe naprej nedopustno uni─Źujemo naravno okolje.

Demokracija je torej potrebna prenove, predvsem s ciljem, da bo delovala u─Źinkovito in eti─Źno v korist ve─Źine. Krnc v svojem prispevku predlaga, naj bi to uresni─Źili tako, da predstavni┼íko demokracijo nadomestimo z neposredno. O tem, kako naj bi to izvedli, konkretnej┼íih re┼íitev ne predlaga, kar niti ne presene─Źa, saj jih doslej, kolikor vem, ┼íe nih─Źe ni ponudil, vsaj ne prepri─Źljivih. Predstavni┼íko demokracijo bomo zato tudi v naprej ohranili, a jo je potrebno predvsem organizacijsko prenoviti in jo okrepiti tudi z re┼íitvami, ki bodo temeljile na neposredni demokraciji. Nekaj ve─Ź o tem v naslednjih vrsticah.

Prenova sistema, kar je tudi demokracija, je uspe┼ína, ─Źe je prednostno usmerjena v odpravo njegovih slabosti. Te je torej potrebno prepoznati in zato si kratko oglejmo, kaj naj bi bile klju─Źne slabosti dana┼ínje demokracije. Sam uvr┼í─Źam med nje predvsem naslednje:

  1. Parlament (zakonodajna oblast) naj bi bil usposobljen in motiviran, da optimalno podpira ekonomske, socialne, regionalne in druge interese ve─Źine prebivalstva. Dejansko je s tem vedno imel te┼żave, pod vplivom neoliberalnih ┬╗vrednot┬ź pa po─Źne to zadnja leta vse slab┼íe, saj svoje delovanje prednostno podreja interesom politi─Źnih strank in kapitala.. Prenovo demokracije je zato smiselno pri─Źeti s prenovo volilne zakonodaje, ki naj bi predvsem temeljito okrepila sedaj ve─Źinoma mo─Źno oslabel vpliv volivcev na sestavo parlamenta in ravnanja njegovih ─Źlanov.
  2. Izvr┼íno oblast (vlado) je potrebno u─Źinkovito nadzirati, te, za u─Źinkovitost upravljanja klju─Źne odgovornosti pa parlament ne izvaja. Vlado namre─Ź praviloma oblikuje le del parlamenta (koalicija), ki jo potem tudi nekriti─Źno podpira, med tem ko njegov drugi del (opozicija) vladi delo predvsem ote┼żuje in si tako krepi naklonjenost volivcev. Delitev parlamenta na koalicijo in opozicijo je slaba tudi zato, ker z njo politika tudi celotno dru┼żbo mo─Źno razdvaja, namesto da bi jo povezovala, to pa demokraciji izjemno ┼íkodi.

Gornje, po mojem osrednje hibe parlamentarne demokracije, skoraj ne poznajo v ┼ávici. Njihova vlada ima le 7 ─Źlanov – to upravljanje pomembno olaj┼íuje -, ki jih parlament izvoli na predlog petih najmo─Źnej┼íih strank in ima torej taka vlada z ustavo uzakonjen zna─Źaj velike koalicije. Vodi jo eden od ministrov, vendar vedno le z enoletnim mandatom, ta re┼íitev pa najve─Ź prispeva, da se politiki za ministrske polo┼żaje ne potegujejo, pa─Ź pa to zahtevno delo prepu┼í─Źajo primerno usposobljenim osebam.

  1. Da demokracija dobro deluje, je potrebno tudi zakonodajno oblast (parlament) nadzirati. Najbolj uveljavljena oblika tega nadzora je referendum, za katerega pa politika vse la┼żje poskrbi, da se ga komaj ┼íe uporablja. Tudi v tem pogledu je ┼ávica izjema, po kateri se je vredno zgledovati.
  2. Ni dobre demokracije brez u─Źinkovite in od izvr┼íne oblasti neodvisne pravne dr┼żave, saj naj ta poleg drugega deluje tudi kot skrbnik eti─Źnega in po┼ítenega ravnanja nosilcev politi─Źne oblasti. To poslanstvo pa pravna dr┼żava vse slab┼íe uresni─Źuje. Razlog za to je predvsem v razdvojenosti ┬ápolitike (koalicija, opozicija), ki se ┼íkodljivo odra┼ża tudi v sestavi in delovanju vrhnjih organov sodnega sistema (ustavno sodi┼í─Źe,..) in s tem tudi v delovanju ┬ápravne dr┼żave. Poleg tega je splo┼íen razkroj eti─Źnih vrednot, ki ga je v zadnjih dveh desetletjih povzro─Źil neoliberalizem, oku┼żil tudi pravno dr┼żavo.

Vzrokov, zakaj je demokracija po vsebini mo─Źno oslabela, torej ni malo. Je pa dobro, da se ve, kako jih je mo┼żno odpraviti ali vsaj omejiti njihovo ┼íkodljivost. Zdravljenje demokracije pa je vendarle zelo ote┼żeno, saj mu nasprotujejo osrednji nosilci dru┼żbene mo─Źi, to sta z interesnimi lobiji dobro podprta vodilna politika in pa finan─Źni kapital. Splo┼ína dru┼żbena kriza se bo zato v svetu ┼íe naprej poglabljala, to pa bo ustvarjalo vse ugodnej┼íe pogoje za uveljavljanje avtoritarnih oblik vladanja, tudi podobnih onim, ki jih pod imenom fa┼íizem poznamo iz prej┼ínjega stoletja. To se ┼że dogaja, tudi v na┼íi sose┼í─Źini. Nam Slovencem mora zato biti ┼íe posebno veliko do tega, da demokracijo vsaj doma krepimo in da tudi EU postane mo─Źna demokrati─Źna tvorba. Pomemben korak v tej smeri bomo lahko ┼íe letos storili, ─Źe nam bo uspelo s spremembami volilne zakonodaje, ki se jih ┼że pripravlja, temeljito okrepili vpliv volivcev na sestavo parlamenta.

Andrej Cetinski, SINTEZA, 12.8.2019

Drugi tir – Poro─Źilo PSCN

ODPRI