Author Archives: admin

O prihodnjem kapitalizmu

Jutri┼ínji kapitalizem za gotovo ne bo ve─Ź tak, kot je danes.
Sedanjo virusno epidemijo bomo obvladali, a sledile bodo gospodarska, finan─Źna, socialna, politi─Źna in ┼íe kak┼ína kriza, in to verjetno takih razse┼żnosti, kot jih doslej nismo poznali. Sicer mo─Źno pohabljena demokracija bo hudo ogro┼żena. ─îe je takrat ne bomo uspeli obraniti, se ji bomo verjetno morali za dlje ─Źasa odre─Źi.

Jutri┼ínji kapitalizem za gotovo ne bo ve─Ź tak, kot je danes. O tem, kak┼íen naj bi bil, je v Dnevniku dne 3.4.2020 objavil zanimivo razmi┼íljanje Jo┼że P. Damijan. Po njegovih pri─Źakovanjih bo podoben onemu, ki smo ga poznali po drugi svetovni vojni. Ta se je, tudi po mojem razumevanju, od dana┼ínjega neoliberalnega pomembno razlikoval, ┼íe posebno po vlogi in delovanju dr┼żave. Dr┼żava je takrat u─Źinkovito regulirala in razvojno usmerjala trg, danes pa tega skoraj ne po─Źne ve─Ź. Davki na premo┼żenje in visoke dohodke so bili zelo visoki in dr┼żava je tudi sicer skrbela, da so bile socialne razlike za ve─Źino sprejemljive, danes pa so za bogate davki bistveno ni┼żji, socialne razlike pa so se neznosno pove─Źale. Dr┼żavo se je takrat u─Źinkovito in demokrati─Źno upravljalo, danes pa si je njeno upravljanje v veliki meri podredil kapital in tako prednostno podpira njegove interese. In kar je najpomembnej┼íe: takrat sta po┼ítenost in solidarnost nekaj veljala, danes pa je la┼ż kar obi─Źajno orodje pri zadovoljevanju pohlepa in ┼żal tudi pri uresni─Źevanju politi─Źnih ciljev. Na┼ítete spremembe sicer niso bile povsod enako intenzivne, saj so predvsem dr┼żave, v katerih prevladuje protestantska etika, z neoliberalizmom veliko manj oku┼żene, kot so na primer ZDA.
┼Żal imam pomisleke do Damijanovega optimizma, da se vra─Źamo v kapitalizem, kakr┼ínega smo po drugi svetovni vojni ┼że imeli. Ta je bil res za ve─Źino do te mere sprejemljiv, da si zaslu┼żi naziv ┬╗socialni┬ź kapitalizem, Tak pa je bil iz ve─Ź razlogov, za osrednjega pa gre ┼íteti to, da je imel zelo resno konkurenco. To vlogo oziroma celo gro┼żnjo je zanj predstavljala takratna Sovjetska zveza, ki je iz druge svetovne iz┼íla kot velika zmagovalka in je nadvse u─Źinkovito promovirala svoj socialni model dru┼żbe. Tudi sicer je krvavi vojni s Hitlerjevo Nem─Źijo sledila hladna vojna med zahodnim kapitalizmom in socialisti─Źno vzhodno Evropo, v takih razmerah pa si zahod ni mogel dovoliti socialnih nemirov in neu─Źinkovitega upravljanja dr┼żav. Da je kapitalizem takrat pre┼żivel, se torej razvojni smeri, ki je temeljila na mo─Źni in tudi socialni dr┼żavi, skoraj ni mogel izogniti. To usmeritev pa je pri─Źel opu┼í─Źati ┼że v osemdesetih letih prej┼ínjega stoletja, ko mu socializem ni ve─Ź pomenil resne konkurence, in ubral je novo, neoliberalno smer razvoja, Rezultati le te so po nekaj desetletjih vse prej kot dobri. Najbolj je za zahodni kapital nedvomno problemati─Źna na novo zrasla konkurenca v osebi kitajskega kapitalizma, ki svoj prvotni vzor, to je zahodni kapitalizem, v splo┼íni u─Źinkovitosti ┼że krepko prehiteva.
Tak kot je danes, neoliberalni kapitalizem ne bo pre┼żivel, saj zaradi slabega upravljanja dr┼żave ni ve─Ź dovolj u─Źinkovit in socialno vzdr┼żen. Eden njegovih mo┼żnih izhodov iz te zadrege je, da po pri─Źakovanju Damijana restavrira model ┬╗socialnega┬ź kapitalizma, ki se je zmagovalno obnesel v konkurenci s sovjetskim socializmom. Kapital tej razvojni smeri sicer ni naklonjen in bo zato uspela le v primeru, ─Źe bi zmogli resno preoblikovali sedanji model parlamentarne demokracije, saj je ta mo─Źno degeneriral in je upravljavsko vse manj uporaben. ─îe bi se tega problema lotila ve─Źina tistih, ki ┼íe verjamemo v demokracijo, uspeh ob dobrem vodstvu ne bi izostal. Da se bo to tudi dejansko zgodilo, pa ni prav verjetno. Mo─Źnim voditeljem, ti so za uspeh tovrstnih aktivnosti klju─Źni, namre─Ź do demokracije praviloma ni veliko, jih pa zato toliko bolj privla─Źi avtoritarno vodenje, ┼íe posebno ─Źe gre za eti─Źno vpra┼íljive osebe.
Bolj verjetno je zato, da bo neoliberalni kapitalizem pri iskanju izhoda iz sedanjih zadreg dal prednost razvojni smeri, ki se bo zgledovala po konkurenci, ki ga sedaj ogro┼ża, to je kitajski kapitalizem. Osrednja zna─Źilnost slednjega je mo─Źna dr┼żava, ki se jo avtoritarno vodi. To bi tudi za nas pomenilo smer razvoja v dru┼żbeni model, ki smo ga v prej┼ínjem stoletju pod imenom fa┼íizem ┼że preizkusili in si ga ne bi smeli ┼żeleti.
Sedanjo virusno epidemijo bomo kmalu obvladali, v to nas ve─Źina verjame. Temu pa bodo sledile druge krize, gospodarska, finan─Źna, socialna, politi─Źna in ┼íe kak┼ína, in to verjetno v takih razse┼żnosti, kot jih doslej nismo poznali. To bo tudi ─Źas, ko bo ┼że sicer mo─Źno pohabljena demokracija najbolj ogro┼żena. ─îe je takrat ne bomo uspeli obraniti, se ji bomo verjetno morali za dlje ─Źasa odre─Źi.
Andrej Cetinski, Sinteza, 4.4.2020

ZAHTEVA ─îLANIC IN ─îLANOV SLOVENSKEGA IN MEDNARODNEGA PEN-A VLADI, DR┼ŻAVNEMU ZBORU IN USTAVNEMU SODI┼á─îU RS

Zavedajo─Ź se nujnosti omejitev na individualni in kolektivni ravni, ki so namenjene zajezitvi epidemije koronavirusa,
podpisane ─Źlanice in ─Źlani Slovenskega in Mednarodnega PEN-a brezpogojno pri─Źakujemo,
da bo Vlada Republike Slovenije spo┼ítovala vse z Ustavo in zakoni zagotovljene pravice dr┼żavljank in dr┼żavljanov,
da Dr┼żavni zbor ne bo izglasoval nobenih zakonov, ki bi zo┼żevali dosedanje pravice ali pa uvajali nova in ┼íir┼ía pooblastila represivnih organov (prislu┼íkovanje, vstop v stanovanje ali pridr┼żanje brez sodne odlo─Źbe),
da Slovenska vojska ne bo prevzela policijskih nalog,
da bo sodni sistem na ─Źelu z Ustavnim sodi┼í─Źem nemudoma in kar najostreje sankcioniral vse zlorabe dr┼żavnih in represivnih organov ter v ─Źasu epidemije ┼íe posebej nevaren sovra┼żni govor, ki kr┼íi dostojanstvo in svobodo drugega, zato ne sodi pod vrednoto svobode izra┼żanja,
da morajo biti dosedanje kršitve, tudi tiste, ki jih je zagrešila sama Vlada Republike Slovenije, nemudoma kaznovane,
da se protikoronski zakoni ne bodo sprejemali za nedolo─Źen ─Źas, pa─Ź pa se bo sproti ugotavljala potreba po trajanju ukrepov in veljavnosti zakonodaje, sprejete v ta namen,
da bo brezpogojno spo┼ítovana pravica do svobode izra┼żanja, ki je vitalnega pomena ne le za umetnost in kriti─Źno mi┼íljenje, temve─Ź je tudi v ┼żivljenjskem interesu celotne dru┼żbe,
da bodo vse strukture oblasti spoštovale avtonomijo medijev,
da bo pri ukrepih zoper epidemijo koronavirusa dr┼żava ┼íe posebej ob─Źutljiva za vse ranljive in ┼íibkej┼íe skupine, starej┼íe, otroke, invalide, brezposelne, ┼ítudentsko populacijo, osebe s samostojnim statusom, prekarce, brezdomce, prosilce za azil, migrante,
ter da morajo ustrezni dr┼żavni organi poskrbeti za dostojno ┼żivljenje vseh dr┼żavljank in dr┼żavljanov, tudi umetnic in umetnikov, znanstvenic in znanstvenikov, intelektualk in intelektualcev, saj je tudi od njih v kar najve─Źji meri odvisna prihodnost na┼íe dru┼żbe
.

Ljubljana, 1.4.2020
─îlanice in ─Źlani Slovenskega in Mednarodnega PEN-a:

Boris A. Novak, Brane Mozeti─Ź, Draga Poto─Źnjak, Vinko M├Âderndorfer, Svetlana Slap┼íak, Tanja Tuma, Matej Krajnc, Marjan Strojan, Meta Ku┼íar, Slavko Pregl, Suzana Tratnik, Simona Semeni─Ź, Tone Per┼íak, Tanja Petri─Ź, Matja┼ż Han┼żek, Lucija Stupica Enbohm, Maja Vidmar, Simona ┼ákrabec, Gorazd Kocijan─Źi─Ź, Bojan Grobov┼íek, Marko Golja, Gabriela Babnik Ouattara, Peter Kuhar, Jani Oswald, Helena Kralji─Ź, Vesna Mikoli─Ź, Stanka Repar, Tatjana Pregl Kobe, Dragica ─îarna, Vlado ┼Żabot

Stali┼í─Źe in predlogi SINTEZE-KCD do kriznih ukrepov vlade – drugi─Ź

Spoštovani predsednik Borut Pahor;
Spo┼ítovani predsednik Igor Zor─Źi─Ź;
Spoštovani predsednik Alojz Kovšca;
Spoštovani predsednik Janez Janša,
.
V SINTEZI-KCD ┼íe naprej aktivno spremljamo situacijo, ki jo povzro─Źa epidemija korona virusa, in ukrepe, ki jih sprejemata slovenska vlada in politika za njeno zajezitev oz. ubla┼żitev. Zdaj je ┼że jasno, da bo epidemija trajala bistveno dlje, kot smo upali, in zahtevala ve─Ź ┼żrtev, kot smo se bali.
─îeprav so nekateri podatki o razvoju epidemije v Sloveniji tudi vzpodbudni (relativna saturacija prirastka oku┼żenih v zadnjih dneh), so po na┼íi oceni pred nami odlo─Źujo─Źi dnevi in tedni. Zato podpiramo odlo─Źnost, s katero je vlada krenila v oblikovanje za┼í─Źitnih ukrepov proti ┼íirjenju epidemije na eni ter obse┼żnega programa za socialno stabilizacijo in ohranjanje vitalnih potencialov na drugi strani. Mogo─Źe bi kazalo sprejeti ┼íe nekaj dodatnih ukrepov (za─Źasno prepoved adrenalinskih ┼íportov, npr.), druge omiliti (kmetovanje, saj se za─Źenja delo na poljih in v sadovnjakih), tretje pa bolje nadzorovati (obiski turisti─Źnih ob─Źin, itd.)
Ko analiziramo in ocenjujemo na─Źrtovane ukrepe za socialno in gospodarsko stabilizacijo, pa se nam zastavlja nekaj dodatnih vpra┼íanj:
  1. Po na┼íih ocenah v predlaganih ukrepih niso v zadostni meri zajete banke, ki bi glede na visoko stopnjo donosnosti v preteklih letih lahko in morale ve─Ź prispevati k socialni varnosti dr┼żavljanov;
  2. Med na─Źrtovanimi ukrepi nismo uspeli najti predlogov za aktiviranje izjemno velikih rezerv BS, ki bi lahko predstavljale najcenej┼íi denar za na─Źrtovane ukrepe;
  3. ─îeprav prepoznavamo nujnost, da vlada te ukrepe sprejme ─Źimprej, pa smo prepri─Źani, da je vsako sprejemanje zakonov (in drugih aktov) po hitrem postopku treba razumeti in opredeliti kot izjemo, ki ne sme voditi v novo stalno prakso;
  4. Aktiviranje SV in pove─Źevanje njenih pristojnosti (37. a ─Źlen) se nam zdi opravi─Źljivo in sprejemljivo le ob zelo jasni dolo─Źitvi ─Źasovnih in prostorskih omejitev;
  5. Povsem pa zavra─Źamo predloge, da se Policiji v nasprotju z dolo─Źili Ustave zagotovijo pooblastila za telefonsko sledenje dr┼żavljanov, elektronsko prepoznavo obrazov ali celo vdiranje v stanovanja. Sprejem teh ali takih ukrepov ocenjujemo kot vzpostavljanje policijske dr┼żave, kar bi nedvomno vodilo v socialne oz. politi─Źne konflikte in proteste, to pa bi obstoje─Źo krizno situacijo samo ┼íe poslab┼íalo. Zato pozivamo vse poslance, tako koalicijske kot opozicijske, da take predloge zavr┼żejo, saj kr┼íijo Ustavo, na katero so prisegli!;
  6. Predvsem pa predlagamo vladi, da opozori svoje ministre, da razne oblike postavlja┼ítva pred mediji, ki smo jim bili pri─Źe prvi teden po zamenjavi, ┼íkoduje tako njim kot celotni vladi, predvsem pa tudi pripravljenosti dr┼żavljanov, da sprejete ukrepe tudi zares spo┼ítujejo.
S pozdravi in spoštovanjem!
Programski svet SINTEZA-KCD, 31.3.2020

Oblast ne pokvari ─Źloveka, oblast le razkrije njegov zna─Źaj!

┼átirje znani intelektualci (Boris A. Novak, Darko ┼átrajn, Bla┼ż Zgaga in Slavoj ┼Żi┼żek) napadeni v groze─Źem sporo─Źilu Kriznega ┼ítaba RS.

Emil Milan Pintar, predsednik SINTEZA-KCD: ┬╗Zgro┼żen sem zaradi nesprejemljivega o┼żigosanja “druga─Źe misle─Źih”, ki so si ga dovolili nekateri neznani ─Źlani Kriznega ┼ítaba┬ź.

… in nadaljuje: Ne strinjam se s trditvijo mnogih, da oblast (lahko) pokvari ─Źloveka. Osebno mislim, da oblast le razkrije njegov zna─Źaj!
– Zakaj je ta razlika tako pomembna? Vzemimo prakti─Źen primer: ─Źe bi oblast kvarila ─Źloveka, potem bi se zdaj, ko imamo novo vlado, novo oblast, morali spra┼íevati, kdaj in koga od novih oblastnikov bo oblast pokvarila.
– ┼Że v prvih dneh po menjavi oblasti smo bili s strani nekaterih novih oblastnikov pri─Źe stvarem, ki so v normalnih demokrati─Źnih dru┼żbah absolutno nesprejemljive: ─Źiste la┼żi, neosnovano obto┼żevanje, nesprejemljivo o┼żigosanje posameznikov, ki ka┼że na politi─Źno diskvalifikacijo in (verjetno) preganjanje. Je mo┼żno, da je te ljudi nova oblast pokvarila ┼że v dnevu ali dveh? Nesmisel; ┼íe trnovska berivka se ne pokvari v dveh dneh!
– Nasprotno, oblast je le razkrila njihove pokvarjene zna─Źaje. Kar pomeni, da je Janez Jan┼ía v novo vlado ┬╗dobil┬ź nekaj ljudi s pokvarjenimi zna─Źaji. Ali jih je dobil zaradi svoje napa─Źne presoje, ali so mu jih vsilili novi ┬╗podporniki┬ź, ali je izbor takih ljudi posledica dejstva, da v sili hudi─Ź muhe ┼żre, je povsem vseeno. Tu so in to ni prav!
– Pravzaprav je ve─Ź kot narobe. Ti ljudje so v osnovi nevarni: najprej ugledu vlade, ki z njimi samo izgublja. Nevarni so vsem nam, ki v─Źasih v dolo─Źenih stvareh mislimo druga─Źe. Ali tistim, ki te┼żko poslu┼íamo ministre, ki nam la┼żejo v obraz in nas je namesto njih sram.
– Najbolj pa so nevarni njemu samemu, predsedniku vlade. Kajti, ker so o─Źitno pokvarjeni, kar so razkrili prvi dnevi njihove oblasti, bodo prej ali slej, ob prvi priliki, izdali tudi njega.
– Zato te pozivam, predsednik: ─Źe ho─Źe┼í vsaj malo spo┼ítovanja, ─Źe ho─Źe┼í kaj ve─Ź, kot golo oblast, ki jo bo┼í moral vsak dan braniti z ve─Źjim nasiljem, potem te pokvarjene ljudi ─Źimprej odstrani iz vlade. Ni dovolj, da jih samo uti┼ía┼í: prikrita pokvarjenost je ┼íe bolj nevarna od razkrite!

Javno pismo prizadetega B.A.N.: BEDA POLITI─îNEGA RAZREDA ali Krizni ┼ítab nesposobnih barab   

Boris A. Novak, Darko ┼átrajn in Bla┼ż Zgaga so vlo┼żili zahtevo za kazenski pregon neznanih storilcev v nedavno ukinjenem vladnem kriznem ┼ítabu

Stali┼í─Źe SINTEZE-KCD do kriznih ukrepov vlade

V SINTEZI-KCD pozorno spremljamo in podpiramo napore vlade, da bi upo─Źasnila ali celo prepre─Źila eksplozijo ┼ítevila oku┼żenih prebivalcev Slovenije in tako prepre─Źila razvoj epidemije po scenariju najbolj prizadetih dr┼żav, kot so Italija, ┼ápanija in nekatere druge. ─îeprav smo bili v SINTEZI-KCD med prvimi subjekti civilne dru┼żbe, ki smo pri svojem delu sprejeli vse potrebne ukrepe za fizi─Źno (ne socialno!) osamitev, delujemo naprej.

Kot analitiki dru┼żbenega dogajanja se zavedamo nevarnosti, prisotne povsod po svetu, da oblastne strukture posameznih dr┼żav v vsaki krizni situaciji pogosto te┼że k pospe┼íenemu sprejemanju ukrepov, ki nemalokrat krnijo samo sr─Źiko dru┼żbene in politi─Źne demokracije. Tako je bilo skoraj povsod v zahodni Evropi ob nara┼í─Źanju nevarnosti terorizma, ali v de┼żelah vzhodne Evrope ob nara┼í─Źanju prebe┼żni┼íkih valov.

V SINTEZI-KCD v celoti podpiramo vse omejitve gibanja in zahteve po samo-izolaciji, zlasti najbolj ogro┼żenih skupin prebivalcev, ki jih je dolo─Źila vlada. Toda hkrati se nam zastavljajo tudi nekatera vpra┼íanja, npr.:

– Ali ne bi bilo smotrneje,  da bi bili vsi ti ukrepi dore─Źeni in koordinirani v ┬╗civilnem┬ź delu vlade (npr. pod okriljem ministrstva za zdravje, kot je to v ve─Źini evropskih dr┼żav), ne pa v voja┼íko-policijskem?
– Zakaj je potrebno spreminjanje Sveta za nacionalno varnost v nekak┼íen dr┼żavni operativni ┼ítab, situiran v voja┼íkem (obrambnem) sektorju dr┼żave?
– Taki in podobni ukrepi v nekaterih dr┼żavah (Mad┼żarska?, Srbija?) vodijo v nekak┼íen prakti─Źni suspenz parlamenta ali celo v njegovo direktno ukinjanje. ─îeprav pri nas takih tendenc ┼íe nismo zaznali, smatramo, da je smiselno opozoriti na to nevarnost, saj taka praksa direktno spreminja demokrati─Źno strukturo oblasti, predvsem pa jo je izredno te┼żko odpraviti tudi potem, ko krizne razmere popustijo.
– Seveda se pri tem dogajajo tudi dolo─Źene napake, ki jih je te┼żko razumeti. V SINTEZI-KCD se spra┼íujemo, ali je (nekajdnevni) ┬╗mrk┬ź aplikacije ERAR res samo posledica poslovnih te┼żav v ─Źasu krize ali pa ka┼że na poskus vdora v prora─Źunske finance?
– Poseben problem je nerodna, neustrezna in nespametna sprememba scenarija tiskovnih konferenc, ki se je pojavila v zadnjih dneh. ─îe kdaj, potem moramo v ─Źasu krize iskati vse mo┼żnosti za krepitev zaupanja med vsemi strukturami oblasti in mediji, saj je to ena temeljnih paradigem demokrati─Źne politike. 

V SINTEZI-KCD pozdravljamo (za zdaj ┼íe nezadosten – malo gospodarstvo, prekarni delavci,ÔÇŽ) paket ukrepov, ki ga te dni sprejema vlada za ohranitev gospodarske strukture in socialno za┼í─Źito prebivalcev Slovenije. Ne le zato, ker ka┼że na odlo─Źnost vlade,  temve─Ź tudi zato, ker krepi zaupanje, da je vlada sposobna pravo─Źasno in pravilno ukrepati.

Zato pozivamo opozicijske politi─Źne stranke in dr┼żavljane, da pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov z vlado konstruktivno sodelujejo. ─îas je, da se pozabijo tisti prvi dnevi po zamenjavi vlade, ko so nekateri ministri nove vlade ─Źutili potrebo, da za vse te┼żave, s katerimi se sre─Źujemo, obto┼żujejo biv┼ío vlado. Resnost zdravstvene, socialne in gospodarske krize zahteva od nas, da politi─Źne prepire o teko─Źih problemih odlo┼żimo na mirnej┼íe ─Źase.

 Programski svet SINTEZE-KCD  

Razprodaja ┼íe ni zaklju─Źena -!?!

Programski svet Koalicije civilne dru┼żbe SINTEZA je po ob┼íirni pripravi na redni seji dne 13.11.2018 sklenil, da vlo┼żi ovadbo zoper vodstvo SDH zaradi prodaje NLB po nerazumno nizki ceni.

OVADBA – 19.11.2018:

Okro┼żno dr┼żavno to┼żilstvo v Ljubljani
Slovenska cesta 41
1000 Ljubljana

Na podlagi dolo─Źb Zakona o kazenskem postopku vam po┼íiljamo
OVADBO
zoper Lidijo Glavina, predsednico uprave SDH, Vanesso Grmek, ─Źlanico uprave SDH, Damjana Beli─Źa, predsednika nadzornega sveta SDH, Du┼íka Kosa, namestnika predsednika nadzornega sveta SDH in ─Źlana nadzornega sveta SDH Igorja Kr┼żana in Janeza Vipotnika, zaradi
storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v slu┼żbi po 258. ─Źlenu kazenskega zakonika.

Obrazlo┼żitev ovadbe

POIZVEDBA ÔÇô 28.2.2020:

Okro┼żno dr┼żavno to┼żilstvo v Ljubljani
Zadeva: ovadba zoper vodstvo SDH
Spoštovani!
Dne 19.11. 2018 smo vlo┼żili ovadbo zoper Lidijo Glavina, predsednico uprave SDH, Vanesso Grmek, ─Źlanico uprave SDH, Damjana Beli─Źa, predsednika nadzornega sveta SDH, Du┼íka Kosa, namestnika predsednika nadzornega sveta SDH in ─Źlana nadzornega sveta SDH Igorja Kr┼żana in Janeza Vipotnika, zaradi
storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v slu┼żbi po 258. ─Źlenu kazenskega zakonika zaradi podcenjene prodaje NLB.
Prosimo vas za informacijo v kakšni fazi se nahaja obravnava navedene ovadbe.
Lep pozdrav

ODGOVOR TO┼ŻILSTVA – 10.3.2020:

Ovadba je zavr┼żena…

ODGOVOR SINTEZE – 14.3.2020:

Spoštovani,
prejeli smo va┼í odgovor ┼ít. Kt/22444/2018/MH z dne 1.3.2020, za kar se vam zahvaljujemo. Glede na to, da je bila na┼ía ovadba zavr┼żena, vas prosimo ┼íe za odgovor iz katerega razloga je bila zavr┼żena.
V primeru, da je kriminalisti─Źna policija ali NPU v zvezi z na┼ío ovadbi izdelala poro─Źilo vas prosimo ┼íe, da nam to poro─Źilo posredujete.
Lep pozdrav

KORONAVIRUS: ZAKAJ MORAMO UKREPATI TAKOJ?

Tomas Pueyo je v odli─Źnem ─Źlanku pripravil analizo poteka pandemije KV na Kitajskem in ┼íir┼íe v svetu ter na tej podlagi ocenil, kaj nas ─Źaka, ─Źe ne bomo pravilno ukrepali.

Ugotovitve analize so naslednje (povzetek je pripravil Drago Babi─Ź):
– Uradno ugotovljene oku┼żbe zamujajo za dejanskim stanjem za 12 dni, v glavnem zato, ker traja nekaj ─Źasa, da se pri oku┼żenih poka┼żejo simptomi. Medtem pa navidezno zdrav, vendar ┼że oku┼żen pacient, virus prena┼ía naprej. Zaradi eks potencialne rasti oku┼żb to pomeni, da je v tem trenutku oku┼żenih za 5 do 10 krat ve─Ź, kot jih uradno zaznavamo. Torej je situacija bistveno slab┼ía, kot si mislimo. Za Slovenijo to pomeni, da je oku┼żenih ┼że 300 do 600, ne pa le 57 ljudi. ┼ápanija in Francija imata ┼że sedaj nekaj deset tiso─Ź oku┼żenih, medtem ko jih uradno zaznavata pod tiso─Ź. Pri teh ┼ítevilkah je bil Vuhan ┼że v totalni blokadi.
– ve─Ź testiranj se opravi, hitreje in ve─Ź oku┼żenih se ugotovi. ─îe testiranj ni oziroma jih je premalo, se oku┼żba spontano ┼íiri najhitreje, zaznavamo jih prepozno. Torej se mora testiranje potencialnih bolnikov pospe┼íiti in po obsegu pove─Źati.
– podatki o smrtnosti virusa so po dr┼żavah zaenkrat zelo razli─Źni, odvisno najprej od kvalitete zajemanja podatkov, predvsem pa od kvalitete bolni┼íni─Źne oskrbe. Za Kitajsko, kjer je epidemija v izzvenevanju in so podatki najbli┼żje dokon─Źnim, je smrtnost okoli 4,8%. V dr┼żavah, ki so bile na epidemijo dobro pripravljene, bo smrtnost bistveno ni┼żja, okoli 1%. Taka je situacija v Singapurju. Tajvanu, Ju┼żni Koreji, kjer so ┼że izkusili epidemijo SARS. Virus najbolj prizadene starej┼íe, za bolnike nad 80 let je smrtnost 22%, za mlaj┼íe od 40 let 0,2%. Otroci do 9 let so kot izgleda imuni, pri njih ni bil zabele┼żen ┼íe noben smrtni primer.
– Pribli┼żno 20% primerov zahteva bolni┼íni─Źno oskrbo, od tega 5% intenzivno nego, 1% umetno dihanje oz. izventelesno dodajanje kisika. Najve─Źja smrtnost je v okoljih, kjer kvalitetne bolni┼íni─Źne oskrbe ni mo┼żno zagotoviti. Vzrok za tako stanje je predvsem hiter porast primerov, ki jih podhranjen zdravstveni sistem v kratkem ─Źasu ne uspe pozdraviti. Bolniki umirajo na hodnikih, ker ni dovolj aparatov za umetno dihanje, kot se to dogaja v Italiji.
– Klju─Źnega pomena je upo─Źasnitev porasta primerov, tako da jih zdravstveni sistem v realnem ─Źasu zmore obravnavati. Enkrat, ko epidemija uide izpod kontrole, kar lahko re─Źemo, da se dogaja po vsej Evropi, je edini u─Źinkovit na─Źin upo─Źasnitve zmanj┼íevanje stikov med prena┼íalci virusa (ve─Źina se jih tega niti ne zaveda, ker ┼íe nimajo simptomov) in ┼íe zdravimi ljudmi. V Vuhanu so omejili epidemijo ┼íele, ko so uvedli, tudi s prisilo, popolno karanteno. Na ulicah ni bilo ve─Ź ┼żive du┼íe.
Priporo─Źila za ravnanje v primeru pandemije KV, ki jih navaja ─Źlanek, so naslednja:
Tudi pri nas moramo ukiniti vsako zdru┼żevanje, najprej vse kulturne in ┼íportne prireditve, nato pouk v ┼íolah, nadalje poslovna sre─Źanja (ta najla┼żje, saj imamo Skype), tudi gostilne in restavracije je potrebno zapreti.
Nato za┼í─Źititi klju─Źne ustanove, kot so bolnice in domovi za starej┼íe pred nenadzorovanimi vdori ku┼żnih ljudi, tudi s policijo, ─Źe je treba. Zapora meje z Italijo je bila v─Źeraj uveljavljena, najmanj teden dni prepozno.
Vpoklicati je treba vse zdravstveno osebje in preklicati dopuste (najprej smu─Źarijo v Italiji, tam se je oku┼żilo najve─Ź zdravnikov), tudi upokojene zdravnike, ─Źe so ┼íe pri mo─Źeh.
Izvajanje drugih nujnih poslovnih, oskrbnih in podobnih aktivnosti naj poteka ob maksimalnem upoštevanju previdnosti pri osebnih stikih (razdalja 1,5 m, nošenje mask in podobno)
Preostali prebivalci naj se umaknejo prostovoljno v samoizolacijo in po─Źakajo, da najhuj┼íe mine (kaka dva tedna)
Strogo izvajanje take karantene bo v na┼íi razvajeni dru┼żbi za oblast zahtevna naloga, zato je primerno, da se nova vlada konstituira ─Źimprej in zaviha rokave. Razni kritiki na┼íega zdravstvenega sistema pa naj utihnejo in raje preko poslancev v parlamentu namesto uvajanja konkuren─Źnosti in privatizacije, dr┼żavni zdravstveni sistem okrepijo in zanj zagotovijo ve─Ź denarja.

GOSPODARSKI KRIMINAL

KAKO JE DRU┼ŻBENO PREMO┼ŻENJE KON─îALO V DAV─îNIH OAZAH.

Ameri┼íki ekonomisti menijo, da nam je v dav─Źne oaze zbe┼żalo ve─Ź kot 70 milijard, bruseljski so skromnej┼íi, govorijo o 30 milijardah. Koliko je bilo vredno na┼íe dru┼żbeno premo┼żenje, je te┼żko oceniti; razli─Źne metode, razli─Źne valute, revalorizacijeÔÇŽ Celotna vrednost izdanih certifikatov je bila deset milijard mark, agencija za revidiranje je ocenila o┼íkodovanje dru┼żbene lastnine v vrednosti revaloriziranega zneska na dan 2. oktober 2008 z 1.238.454.581,87 evra.
Da se bo kradlo, je bilo na dlani. Varuhov dru┼żbene lastnine je bilo kar nekaj, med njimi tudi dru┼żbeni pravobranilci. Eden od njih je bil Janez Krnc.

Kaj je vedel PRAVOBRANILEC JANEZ KRNC
BESEDILO: Ciril Brajer

V BOJU Z MLINI NA VETER

Kdo naj vodi dr┼żavo!

Lastnosti primernega predsednika.

Dr┼żavo je potrebno u─Źinkovito upravljati, saj sicer razvojno zaostaja, to pa se slabo odra┼ża v kvaliteti ┼żivljenja ve─Źine njenega prebivalstva. Klju─Źne vzvode pri upravljanju dr┼żave obvladuje pri nas predsednik vlade in zato je izjemno pomembno, da to zahtevno delo zaupamo osebi z ustreznimi kompetencami. Kompetence so namre─Ź tudi sicer klju─Źni pogoj uspe┼ínega upravljanja in zato naj ne bo odve─Ź, da v naslednjih vrsticah povem nekaj o tem, kako jih sam dojemam.
Temeljni kriterij za presojo, ali je oseba primerna za vodenje vlade, je splo┼ína vrednota, ki jo opredeljujemo z besedo ┬╗po┼ítenost┬ź, Ta vklju─Źuje ve─Ź vsebin (zavra─Źanje la┼żi, prevare, kraje,ÔÇŽ.), ko gre za presojo po┼ítenosti politi─Źne osebe, pa je ┼íe predvsem pomemben njen odnos do klientelizma, to je zlorabe dr┼żavnih pristojnosti v osebno korist ali korist o┼żjih skupin. Klientelizem ÔÇô njegova bolj groba oblika je korupcija – je namre─Ź za dr┼żavo izjemno ┼íkodljiv in ─Źe predsednik vlade ni dosleden pri njegovem zavra─Źanju, je to ┼że zadostno opozorilo, da njegova vlada ne more delovati u─Źinkovito. Predsednika vlade, ki ni v vseh pogledih po┼íten, zato dobro delujo─Źa demokracija hitro zamenja s primernej┼ío osebo.
Drugi pomembni kriterij, po katerem je smiselno presojati kompetence predsednika vlade, je njegova usposobljenost za demokrati─Źno vodenje. Ta kriterij predpostavlja, da je oseba socialno usmerjena in po zna─Źaju nesebi─Źna, in drugi─Ź, da si je potrebna vodstvena znanja pridobila z uspe┼ínimi prakti─Źnimi izku┼ínjami. ─îe predsednik vlade ne izpolnjuje obeh omenjenih zahtev in ima recimo zna─Źajsko mo─Źno razvit ┬╗ego┬ź, bo njegovo vodenje praviloma avtoritarno in prednostno usmerjeno v zadovoljevanje interesov dela dru┼żbe, ki mu je blizu. V primeru, ko nima potrebnih vodstvenih znanj, pa je njegova vlada na sploh neu─Źinkovita.
U─Źinkovito demokrati─Źno upravljanje dr┼żave je torej v najve─Źji meri pogojeno s tem, da se vodenje vlade zaupa po┼íteni, zna─Źajsko normalni osebi z bogatimi vodstvenimi znanji in izku┼ínjami. Tega pogoja ┼żal v na┼íi politiki niti pribli┼żno ne zmoremo zadovoljiti. Posledice so, vsaj dolgoro─Źno gledano, naravnost tragi─Źne, prepri─Źljivo pa se odra┼żajo tudi v kaoti─Źnih razmerah, povezanih s sedanjo vladno krizo. O tem, zakaj te te┼żave, ┼íe nekaj osebnih pogledov v nadaljevanju.
Upravljanje dr┼żave, ki smo ga ob osamosvojitvi uveljavili, je zasnovano na modelu, ki je poznan pod imenom ┬╗parlamentarna demokracija┬ź. Ta je ┼żal v splo┼íni krizi, saj njegove temeljne vrednote, predvsem po┼ítenost in solidarnost, v upravljanju dr┼żav vse bolj nadome┼í─Źajo neoliberalne vrednote (pohlep, la┼ż, nasprotovanje socialni dr┼żavi,..). Spri─Źo teh sprememb uveljavljeni mehanizmi parlamentarne demokracije (volitve, parlament, koalicijska vlada,..) sedaj druga─Źe delujejo: prej, to je ┼íe pred nekaj desetletji, so dobro podpirali u─Źinkovito upravljanje dr┼żave v korist ve─Źine, danes pa se jih vse bolj zlorablja v podporo interesov kapitala in dru┼żbenih elit. To degeneracijo demokracije mo─Źno zaznavamo tudi pri nas in v tako nastalih razmerah preprosto ni pogojev, da bi lahko za vodenje vlade pridobili osebe, ki bi zadovoljevale kriterijem, o katerih je zgoraj govora. Na┼íe razmere pa so dodatno kaoti─Źne tudi zato, ker smo nekatere pomembne sistemske re┼íitve (upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja, kadrovanje v dr┼żavni upravi in javnih zavodih,..) o─Źitno hote tako zasnovali, da ustrezajo potrebam klientelizma.
Z demokracijo so torej resne te┼żave, ki poleg drugega ustvarjajo okolje, ugodno za uveljavljanje totalitarnih modelov upravljanja dr┼żave. V na┼íi sose┼í─Źini ┼że imamo primer dr┼żave, ki se jo tako upravlja, in nekaj podobnega se tudi nam obeta, ─Źe bomo razre┼íevanje sedanje vladne krize prepustili osebi, ki sicer velja za uspe┼ínega, a ┼żal avtoritarno usmerjenega in eti─Źno vpra┼íljivega vodjo. Upajmo, da se to ne bo zgodilo in se torej demokraciji, ─Źeprav za sedaj slabi, ne bomo odrekli.
Da bo v prihodnje lahko u─Źinkovito delovala, pa bo potrebno temeljito prenoviti nekatera njena orodja. S tem sta predvsem mi┼íljena volilna zakonodaja, ki naj bistveno okrepi vpliv volivcev na izbor poslancev, in pa model oblikovanja vlade, ki naj odlo─Źilno pripomore, da jo bodo vodile osebe, ki zadovoljivo izpolnjujejo v tem zapisu obravnavane kriterije.
Andrej Cetinski, Sinteza, 24.2.2020

O politi─Źni krizi

Zdi se, da v Sloveniji politi─Źna kriza kar ne preneha trajati. Morali pa bi se poglobiti v problem krize dr┼żave in dr┼żavni┼ítva, pravi Janez Marke┼í v ─Źlanku Sporo─Źila praznega prostora

V zgornjem komentarju J. Marke┼í obravnava splo┼íne politi─Źne razmere v Sloveniji, s katerimi se sre─Źujemo po nedavnem odstopu ┼áar─Źeve vlade. Svoje pisanje zaklju─Źuje z naslednjo mislijo: ┬╗ÔÇŽdebata o preureditvi vladne koalicije ali novih pred─Źasnih volitvah je pesek v o─Źi slovenskemu dr┼żavnemu telesuÔÇŽ.Prava naravna katastrofa je, da so nacionalno zgodbo prevzeli politi─Źni in trgovski me┼íetarji na eni ter lobiji in kapitalski predatorji na drugi strani. Drugi seveda zmagujejo nad prvimi in od Slovenije ostaja prazna lupinaÔÇŽ.V Sloveniji onkraj dvoma ┼że ┼żivimo v stra┼íni zmoti in iluziji┬ź. Marke┼í ocenjuje na┼íe razmere o─Źitno zelo kriti─Źno in upam, da je njegov komentar prebral vsaj del tistih, ki se s politiko aktivno ukvarjajo. Ti mu seveda ne bodo pritrdili, pa─Ź pa bodo njegova sporo─Źila obravnavali tako, kot se to v politiki v takih primerih danes obi─Źajno po─Źne: ignorirali jih bodo in se torej nanje ne bodo odzvali. Sam prepoznavam na┼íe razmere podobno kot Marke┼í in verjamem, da v tem nisem osamljen. O tem, kaj jih je povzro─Źilo in kak┼íne so mo┼żnosti, da jih saniramo, pa nekaj osebnih pogledov v naslednjih vrsticah.
Najprej to, da so problemi, o katerih pi┼íe Marke┼í, o─Źitno odraz splo┼íne krize, ki je prizadela model upravljanja dr┼żave, kot ga poznamo pod imenom parlamentarna demokracija. Te┼żave z njim ima namre─Ź ve─Źina dr┼żav, povzro─Źa pa jih predvsem to, da v zadnjih desetletjih kapitalu privla─Źne neoliberalne vrednotne (pohlepno kopi─Źenje bogastva, zavra─Źanje solidarnosti, izigravanje formalne demokracije in pravne dr┼żave,ÔÇŽ) pospe┼íeno nadome┼í─Źajo prej prevladujo─Źe demokrati─Źne vrednote (po┼ítenost, solidarnost, spo┼ítovanje pravne dr┼żave,ÔÇŽ). Ob teh spremembah in┼ítitucije parlamentarne demokracije (volitve, parlament, koalicijska vlada, pravna dr┼żava,..) formalno sicer ┼íe vedno delujejo, vendar vse manj v dobro ve─Źine prebivalstva, pa─Ź pa vse bolj v korist kapitala in njegovih interesnih povezav.
Da je neoliberalni kapitalizem vsaj v politiki lahko uspe┼íno oslabil eti─Źne in socialno naravnane vrednote, je verjetno najve─Ź pripomogel nedavni propad njemu konkuren─Źnega socializma. To, za dru┼żbo usodno preobrazbo, pa so olaj┼íale tudi nekatere druge okoli┼í─Źine. Ena teh je toleranten odnos, ki ga ima rimska cerkev (izjema je aktualni pape┼ż) do po─Źetja kapitala in socialnih razlik, ki jih povzro─Źa. Da tega dejavnika ne gre podcenjevati, lahko sodimo tudi po tem, da je v prete┼żno protestantskih dr┼żavah neoliberalnega opusto┼íenja temeljnih vrednot veliko manj kot v katoli┼íkih in posledi─Źno tudi demokracija pri njih ┼íe vedno zadovoljivo deluje.
Pri prou─Źevanju vzrokov krize demokracije zaslu┼żi posebno pozornost ┼ávica. V tej dr┼żavi namre─Ź te krize skoraj ne poznajo, po mojem predvsem zato, ker uporabljajo specifi─Źen model oblikovanja vlade. Njihova vlada je namre─Ź visoko strokovna (vodje politi─Źnih strank v njej praviloma ne sodelujejo), njena sestava zavezuje politi─Źne stranke k usklajevanju, parlament pa lahko vlado dokaj u─Źinkovito nadzoruje. Ta model deluje torej mo─Źno druga─Źe kot model koalicijske vlade, ki ga uporablja ve─Źina dr┼żav, tudi na┼ía. Koalicijska vlada namre─Ź parlament razdeli v dva nasprotna tabora, ki politiko in dru┼żbo na sploh mo─Źno razdvajata, v vladi imajo osrednjo vlogo za upravljanje praviloma manj kompetentni politiki, vlada pa deluje brez resnega nadzora. Koalicijska vlada tako ustvarja idealno okolje za bohotenje klientelizma in korupcije, so─Źasno pa mo─Źno ote┼żuje u─Źinkovito upravljanje. Zato je prav ta model oblikovanja vlade (veliko bolj┼íi tudi ni predsedni┼íki sistem, ki se ga uporablja v nekaterih dr┼żavah) odlo─Źilno prispeval k razbohotenju krize demokracije.

Ob krizi demokracije, kakr┼íno imamo, dr┼żava ne more normalno delovati, o tem skoraj ne gre dvomiti. Ker je tako stanje na malo dalj┼íi ─Źas nevzdr┼żno, je potrebno najti primeren izhod iz njega. Ponujata se vsaj dve mo┼żnosti. Ena je v sanaciji krize demokracije. Kaj bi bilo nujno za to storiti, se kar dobro ve, problem pa je, kako to izvesti. Spremembe bi bilo namre─Ź potrebno dobesedno izsiliti, to mo─Ź pa ima le ┼íiroko dru┼żbeno gibanje ob pogoju, da ima u─Źinkovitega vodjo. Ta pogoj pa je tako zahteven, da ni prav veliko upanja, da ga bomo lahko izpolnili.
Druga od obeh mo┼żnosti za sanacijo sedanjih kaoti─Źnih razmer pri upravljanju dr┼żave je v uvedbi avtoritarnega vodenja dr┼żave, morda tudi s primesmi fa┼íizma. S kandidati, ki so pripravljeni prevzeti to vlogo, praviloma ni te┼żav, naklonjenost predvsem revnih slojev prebivalstva tej re┼íitvi pa bo z nadaljnjim poglabljanjem krize demokracije vse ve─Źja. ─îeprav je grozljivo slaba, je torej orbanizacija Slovenije ┼żal bolj verjetna pot za izhod iz sedanjih politi─Źnih razmer. Pa to ne velja zgolj za na┼ío dr┼żavo.
Andrej Cetinski, Sinteza, 7.2.2020