Author Archives: admin

NEKAJ MALEGA O POLITI─îNI MATEMATIKI

– satira –
V politiki velja osnovno pravilo, da, ─Źe se┼íteje┼í ena in ena, dobi┼í tri ÔÇô ali ni─Ź. To enostavno pravilo velja tudi za vi┼íjeredne operacije, ko mora┼í nekatere stvari se┼ítevati pod ─Źrto najve─Źjega skupnega imenovalca ali v oklepajih.

Naj pojasnim to na primerih. Ko je g. Marjan ┼áarec po letu dni medlega vladanja se┼ítel predsednike SD, SMC in Desusa, je namesto ┼ítiri ÔÇô dobil ni─Ź. Ali drugi primer: ko bo jeseni ga. Piv─Źeva se┼ítela te┼żo poslancev svoje stranke pod ─Źrto SDS, bo prav tako dobila ni─Ź. Pri─Źakujemo torej lahko, da jo ─Źaka podobna karma, kot je doletela g. ┼áarca.
G. Po─Źival┼íku se je to ┼że zgodilo: dobro vodena Tar─Źa je povsem izni─Źila njegove delnice. Pozicijo bi lahko ponovno okrepil, ─Źe bi sprejel ponujeno opcijo in prestopil v SDS. Vendar tega ne more storiti, ker bi to pomenilo konec SMC, vlada g. Jan┼íe pa bi postala manj┼íinska, ─Źesar si ta seveda ne ┼żeli. Zato je ta ponudba zgolj opcijska, ki pa odpira ┼íe ena stranska vrata za operacijo pod ─Źrto: prestop celotne SMC v SDS. Temu se sicer re─Źe v politiki ┬╗uspe┼ína zdru┼żitev┬ź, ki praviloma pomeni konec pridru┼żene stranke. Kar v tem primeru sicer ne bi pomenilo veliko, ker stranka SMC obstoji samo ┼íe virtualno, kot se┼ítevek glasov njihovih poslancev v DZ. Tu smo torej pri─Źe zanimivega fenomena, ki celo v politiki ni prav pogost: da imamo v DZ stranko, ki je ni.
In zdaj k bistvu stvari. V Sobotni prilogi ┬╗Dela┬ź je g. Ali ┼Żerdin objavil zelo dober ─Źlanek, ki ostaja mnogim nerazumljiv, ker je ve─Źino povedanega med vrsticami. Klju─Ź do razumevanja tega ┬╗med vrsticami povedanega┬ź pa je ─Źlanek, to─Źneje, celostranski intervju z g. Stojanom Petri─Źem v torkovem ┬╗Delu┬ź. Tudi tega je treba brati med vrsticami, klju─Ź za njegovo razumevanje pa je na drugi strani ┬╗Dela┬ź, v pomenljivem naslovu drugega ─Źlanka: ┬╗Slovenci bi v politiki spet radi videli nov obraz┬ź. In zdaj se┼ítejte ena in ena: g. ┼Żerdin je razkril novo socialno dinamiko v politi─Źnem dogajanju pod ─Źrto sedanje vlade in napovedal uspe┼íno povezovanje iskalcev alternativ, g. Petri─Ź pa se je z zgolj rahlo zadrego samo-promocijsko razkril kot potencialni kandidat za alternativnega mandatarja SEDANJI ZBLOJENI Jan┼íevi vladi. In smo dobili tri!
Seveda, ─Źe rezultat ne bo spet ÔÇô ni─Ź. V na┼íem sedanjem politi─Źnem sistemu, strankokraciji, so vlade lahko samo koalicijske, ne glede, ali so ve─Źinske ali manj┼íinske. G. Petri─Źa, ki ima za samo-promocijo na razpolago lasten ─Źasopis, ┬╗Delo┬ź, ─Źaka zato skoraj nemogo─Źa se┼ítevanka: se┼ítevati bi se moral s strankami, ki so ravnokar zaradi svojih egoisti─Źnih refleksov zapravile ┼áar─Źevo (in svojo) vlado: z SD, SMC in Desusom. Bi bile te stranke v ┬╗drugem zakonu┬ź razsodnej┼íe? Izku┼ínje z Desusom ka┼żejo, da ne. Lahko bi sicer posku┼íal kombinirati z NSI, kolikor jo bo ostalo po njeni drugi avanturi z Jan┼ío (prvo je komaj pre┼żivela!), toda tudi g. Tonin kot minister Jan┼íeve vlade ne ka┼że podobe odraslega politika in verodostojnega partnerja.
Vse to g. Petri─Ź ve in mi, volivci, vemo, da ve in da ve celo, da mi vemo, da ve. Zato bo verjetno posku┼íal odpreti druga─Źno pot svojega politi─Źnega se┼ítevanja: namesto klasi─Źne politi─Źne aritmetike se┼ítevanja politi─Źnega vpliva potencialnih koalicijskih strank bo uporabil sferno trigonometrijo, kjer je se┼ítevek kotov v koalicijskem trikotniku 270 in ne 180 stopinj. To pomeni, da bo poskusil oblikovati koalicijo brez politi─Źnih strank, torej (za─Źasno) TEHNI─îNO VLADO. Toda tudi tako vlado bi morali potrditi sedanji poslanci in vsi zdaj ┼że vemo (tudi on ve, itd.), kak┼íni so in kak┼ína je cena vsakega od njih.
Toda kljub temu ali prav zato se ra─Źun mogo─Źe celo lahko izide. Prav v tem sklicu DZ so poslanci odprli borzo nena─Źelnih prestopov. O─Źitno je, da je v vsaki stranki vrsta poslancev, ki jih z lastno stranko ne ve┼że tako globoka ljubezen ali pripadnost, da je ne bi moglo razkleniti ┼że malo obetavnej┼íe ┬╗nespodobno povabilo┬ź druge stranke. Ali pa so preprosto siti tutorstva svojih strankarskih ┼íefov. Ali pa imajo ob─Źutek, da so na barki, ki tone.
V resnici pa prav zaradi njih tonemo mi vsi. Prav zaradi njihove nena─Źelne koalicije z g. Jan┼ío imamo vlado, ki nas pelje ┬╗v maloro┬ź. Prav zaradi njih danes prihaja do mrzli─Źnega iskanja alternative, ─Źeprav je jasno, da v mediokriteti sedanje strankokracije prave re┼íitve ni. Ta se skriva v druga─Źnem sistemu volitev, ki bi dale druga─Źne rezultate. Zato je tudi malo verjetno, da bi se iz┼íla se┼ítevanka g. Petri─Źa, kljub njegovi medijski ofenzivi.
Toda mediji delajo ─Źude┼że. Po─Źakajmo in se ─Źudimo.
Emil Milan Pintar

Ponos in mo─Ź naroda!

10.000 kolesarjev

RUŠENJE VLADE? DA IN NE!

Emil Milan Pintar – brez dlake na jeziku!

VLADA, DA TE KAP, A NI PROBLEM IDEOLOGIJA!?

OSTANEJO RES SAMO ┼áE TEORIJE ZAROTE?

NACIONALNI SVET ZA OBNOVO DEMOKRACIJE

VEM, DA VE┼á, DA VEM, … DA VE┼á

Povezava na blog

Mediji naj poro─Źajo resnico, celovito resnico in ni─Ź drugega kot resnico

Novinar, ki zagre┼íi la┼ż, podtika in ┼żali, mora prav tako odstopiti kot politi─Źni funkcionar.

Dr┼żavljan republike Slovenije dr. Andrej Grebenc, raziskovalec┬ána ameri┼íki univerzi v zvezni dr┼żavi Connecticut, je predsednika republike Boruta Pahorja v odprtem pismu pozval k organizaciji javne razprave o te┼żavah slovenskih medijev. (Opomba uredni┼ítva: Prispevek izra┼ża stali┼í─Źa avtorja in vsebina ne predstavlja stali┼í─Ź Sinteze.)

Spo┼ítovani gospod predsednik republike Borut Pahor, z zaskrbljenostjo dr┼żavljana Republike Slovenije spremljam dogajanje na medijski sceni v Sloveniji. ─îeprav trenutno ┼żivim v tujini, mi sodobna tehnologija, stik z delom moje ┼íir┼íe dru┼żine in stik z drugimi omogo─Źa spremljanje slovenskih medijev in dogajanja v Sloveniji.
Na vas se obra─Źam, ker si v svojih dveh mandatih prizadevate za medsebojno spo┼ítovanje in enotnost Slovencev in ker lahko s svojim ugledom in polo┼żajem va┼íe institucije prispevate k dezinfekciji zastrupljanja medijske scene s strani nekaterih novinarjev in politikov ter tako prispevate k ustvarjanju dru┼żbenega konsenza o medijih.
O─Źitno na medijski sceni nastaja bojazen, ─Źe ne celo strah, pred morebitnimi spremembami, povezanimi z novo vlado in njenim predsednikom. Zaskrbljeno spremljam medijske toksi─Źne izbruhe, ki se sprevra─Źajo v o─Źitna sovra┼ítva. V javnosti nastajajo nezdravi odnosi tudi zaradi na─Źina poro─Źanja medijev, kar spodbuja pove─Źano politi─Źno polarizacijo in ne sprejemanje legalnih in legitimnih politi─Źnih sprememb s strani dela slovenske dru┼żbe, zlasti nekaterih ekstremistov.
S prispevki slednjih se ustvarja la┼żni ob─Źutek, da njihovo mnenje podpira ve─Źina slovenskih dr┼żavljanov. Kot razumem, so nekatere poteze nove vlade razjarile del javnosti. K temu je precej pripomoglo nepopolno in v─Źasih pristransko poro─Źanje nekaterih medijev. Tako na primer nekateri mediji niso takoj poro─Źali, da je minister za zunanje zadeve poslal poro─Źilo o stanju v Sloveniji na pro┼ínjo evropskega komisarja.
Namesto da bi minister sporo─Źil, katere ukrepe bo Slovenija sprejela za izbolj┼íanje, je v spremnem pismu napisal kratko zgodovino dru┼żbenega stanja zadnjih let. Kot ste gospod predsednik tudi sami ocenili, ministrov dopis ni bil ustrezen, ─Źeprav ni bil neresni─Źen. Na drugi strani pa slovenski novinar pi┼íe neresnico tujim medijem o tem, da sedanja vlada grozi novinarjem. In nekriti─Źen marginalni tuj medij mu zato da celo nagrado!
Doma─Źa nestrinjanja moramo Slovenci re┼íevati doma. Zato se z objavo neresnice slovenskega novinarja v angle┼íkem in nem┼íkem tisku noben pokon─Źen Slovenec ne more strinjati, prav tako kot ne s to┼żarjenjem najve─Źje slovenske politi─Źne stranke, ki je pred nekaj leti naredila podoben korak. Posamezni novinarji, nekatera njihova poklicna zdru┼żenja in skupine novinarjev neupravi─Źeno bijejo plat zvona. Komu od novinarjev je nova slovenska vlada ali njen predsednik prepovedala ali cenzurirala prispevek? Noben tak primer mi ni znan.
Kritizirati novinarje ali medijske hi┼íe ni nobena gro┼żnja. Ostaja ob─Źutek, da se nekateri novinarji in mediji v 30 letih samostojne Slovenije niso nau─Źili pluralnosti mi┼íljenja in sprejemanja razli─Źnosti. V prej┼ínjem socialisti─Źnem novinarstvu so bili navajeni, da se do njih ni dovoljeno kriti─Źno opredeljevati. Tako stanje je skrb vzbujajo─Źe, ker kritike ne prenesejo nekateri novinarji mlade generacije, rojeni v demokrati─Źni Sloveniji. Vpra┼íati se moramo globlje: kdo na fakultetah formira mlade novinarje, da so nekateri med njimi polni sovra┼ítva do druga─Źe misle─Źih? Kje so mladi slovenski ─îolniki, Gustin─Źi─Źi ÔÇŽ
Da ne bo pomote: vloga medijev je, da poro─Źajo resnico, celovito resnico in ni─Ź drugega kot resnico. Vsem, ki jih mediji kakorkoli omenjajo, morajo ti isti mediji dati pravico, da v enakem formatu pojasnijo svoj pogled. Mediji, novinarji, politiki in drugi, ki javno nastopajo, se morajo znati tudi opravi─Źiti za neresnice, polresnice in neprimerno izra┼żanje. Neupo┼ítevanje tega pravila je deloma sicer sankcionirano, se pa ve─Źinoma ne izvaja ali izvaja pristransko. Dostojna kritika, odpiranje aktualnih dru┼żbenih tem in njihovo problematiziranje so potrebni.
Zato je trenutno potreben diskurz in celovita obravnava nabave za┼í─Źitne opreme v boju proti koronavirusu. Mediji in novinarji pa niso nedotakljivi bogovi. Prav tako kot politiki, javni delavci in drugi dr┼żavljani so in morajo tudi medijske hi┼íe in novinarji biti podvr┼żeni kritiki javnosti in biti zanjo dovzetni. Gospod predsednik, prosim vas, da se zavzamete za to, da bodo dru┼żbene zahteve do novinarjev enake kot za politike. Novinar, ki zagre┼íi la┼ż, podtika in ┼żali, mora prav tako odstopiti kot politi─Źni funkcionar, naj po─Źne kaj drugega.
Posebno pozornost je posvetiti javnim medijem. Nacionalna televizijska hi┼ía mora nujno biti nevtralna. Zato mora njena uprava poskrbeti, da napisi vrste “smrt Jan┼íi” in “smrt jan┼íizmu” izginejo iz njenih prostorov ter dogodkov, ki jih organizira hi┼ía ali njeni posamezniki. To mora sicer veljati za vse medije in kakr┼ínokoli javno komunikacijo. Podobno je tudi nedopustno novinarje etiketirati z neprimernimi izrazi, kot na primer “presstitutke”, pa ─Źeprav se predsednik najve─Źje slovenske politi─Źne stranke z novinarji ne strinja.
Nacionalna televizijska hi┼ía ima sicer nekatere nastavke, ki bi lahko vodili do njene politi─Źne uravnote┼żenosti. Treba je priznati, da obstajajo oddaje v ozadje potisnjene politi─Źne provenience, je pa na ┼żalost, njihovo ┼ítevilo precej omejeno. Javne medijske hi┼íe bi morale ┼í─Źititi tudi to skupino, prav tako kot ┼í─Źitijo druge! Podobno velja za intervjuje in dogodke. Potrebni so ukrepi za politi─Źno uravnote┼żenost, treba pa je paziti, da se tehtnica ne prevesi na drugo politi─Źno stran. Konstruktivna, dostojna in resnicoljubna kriti─Źna medijska obravnava vsakokratne pozicije in opozicije je potrebna in koristna in se mora lotevati vseh dru┼żbeno pomembnih tem.
Odkrivanje nepravilnosti, zlorab, socialnih nepravi─Źnosti in krivic je gotovo naloga javnih in zasebnih medijev. Do zdaj se nekaterih dru┼żbeno pomembnih tem nacionalna TV-hi┼ía ni hotela niti lotiti, ker to ni ustrezalo prevladujo─Źi politi─Źni opciji. Za zagotovitev celovitosti medijskega pokritja je treba zagotoviti vsaj dvojna neodvisna in enako financirana uredni┼ítva, sprejmejo pa naj se ┼íe drugi daljnose┼żnej┼íi ukrepi uravnote┼żenja. ┼áe beseda o etiki medijske komunikacije.
┼Żaljenje in gro┼żnje so nedopustne in ne sodijo v javni medijski prostor. ─îe pa ┼że pride do njih, morajo biti dru┼żbeno zavrnjene, kadar gre za kazniva dejanja, pa je potreben tudi pravni epilog. Problem pristranskosti dela to┼żilstev in drugih delov sodstva pa sodi ┼że v drugo zgodbo.
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o problemih medijev z jasnimi sklepi. Povabite direktorje javnih in zasebnih medijskih hiš in predsednike novinarskih organizacij na strokoven posvet za zaprtimi vrati.
Skrbno prisluhnite medijski manj┼íini, da se ji zagotovijo enake mo┼żnosti kot mainstream medijem. Obenem vas prosim, da druga─Źe kot pri javni razpravi Slovenija 2030 – Evropska razse┼żnost slovenske prihodnosti zagotovite, da bodo sklepi javno objavljeni in se bodo uresni─Źili, kolikor je to v va┼íi mo─Źi.
Vljudno prosim za vaš vsebinski odgovor.

Epidemija in dr┼żavna pomo─Ź

Pomo─Ź v Sloveniji je v primerjavi z drugimi dr┼żavami po─Źasna in celo neu─Źinkovita.

Ne mine dan, da se slovenska vlada ne bi pohvalila s hitro in u─Źinkovito pomo─Źjo slovenskemu gospodarstvu. A kot pravi Ana Stani─Ź, je bila ta pomo─Ź v Sloveniji v primerjavi z drugimi dr┼żavami po─Źasna in celo neu─Źinkovita. Zakaj? Ana Stani─Ź je ena najbolj┼íih slovenskih strokovnjakinj za evropsko in mednarodno pravo. Pred kak┼ínimi dvajsetimi leti je v Londonu odprla odvetni┼íko pisarno, specializirano za podro─Źja energetike, mednarodnega prava in re┼íevanja sporov, v zadnjem obdobju pa svetuje vladam, ki morajo svoje protikoronske ukrepe prigla┼íati evropski komisiji ali podjetjem, ki se pripravljajo na to┼żbe, ker naj bi bili njihovi konkurenti med koronakrizo dele┼żni neupravi─Źene pomo─Źi. Tako ima svojevrsten pregled nad potezami dr┼żav EU, ki v zadnjih dveh mesecih pomagajo svojim podjetjem.

.

Ana Stani─Ź, strokovnjakinja za pravo EU v intervjuju z Borutom Mekina, Mladina.

Pismo iz Norveške

Ljudje!!! Gre se za to, da so spo┼ítovane, pametne, inteligentne, napredne, uspe┼íneÔÇŽ ┼żenske zmerjane s prostitutko?!? Vi pa ni─Ź?!?

Pozdravljeni.
Ogla┼íam se z Norve┼íke, kjer ┼żivim zadnjih 11 let.
Ponavadi se dr┼żim bolj zase, tako privat, ┼íe bolj pa na socialnih medijih.
Vse, kar berem zadnje dni, pa me je spodbudilo k temu pisanju.
Maske, ventilatorji in ┼żenske.
Ne bom se spu┼í─Źala v nabavo in ne-nabavno mask in ventilatorjev. O tem je beseda tekla zadnje dni, in prav je tako. Nadaljujte, rojaki.
Spustila se bom v ┼ŻENSKE.
Predsednik vlade (pa tudi ko to vmes ni bil) si brez vsakih pomislekov privo┼í─Źi naslavljati slovenske novinarke s prostitutkami.
In bojda ga vrhovno sodi┼í─Źe oprosti, ─Źe┼í da je to politi─Źna svoboda govora.
NE, NI! TO JE SKRAJNO NEDOPUSTNA KOMUNIKACIJA!
Kje ste, Slovenci kremeniti, da stopite na stran in v bran vsem tem pogumnim gospem, ki jih je doletelo to skrajno nedopustno blatenje?!? To so ┼żenske, ki se bijejo v prvi vrsti, halooo!!!!
Ob tem se mi poraja vpra┼íanje, kje za vraga je na┼í vrli predsednikÔÇŽ Medtem, ko po┼íilja poslanice naokrog po Evropi in se sme┼íi (sme┼íi pa tudi nas), ga niti najmanj ne gane, da od njega po┼żegnan predsednik vlade la┼że, krade in ┼żali svoj narod, predvsem pa ┼ŻENSKE.
Borut Pahor, vi pa ni─Ź?!?
Kje ste, slovenski mo┼żje, da stopite v bran tem vrlim gospem?
Kje ste, Slovenke, da se postavite za te gospe in posledi─Źno zase?
Kje ste, gospod predsednik, da obsodite tak┼íno skrajno nedopustno po─Źetje?? Prosim vas, dvignite eno obrv, vsaj na pol in se postavite na stran svojih ljudi. Prosim vas, obsodite to po─Źetje!
Novembra lani ste bili na obisku tu pri nas na severu.
Gospod predsednik. Ne veste, kako veli─Źasten mo┼ż vas je gostil.
Norve┼íki kralj se vedno postavi v bran svojega ljudstva. In ne dopu┼í─Źa poni┼żevanj, kakr┼ínih koli ┼że. ┼áe najmanj pa do ┼żensk. In ostalih ┼íibkej┼íih (ja, ┼żal smo ┼żenske ┼íe vedno ┼íibkej┼ía skupina). Pika.
Ljudje!!!
Gre se za to, da so spo┼ítovane, pametne, inteligentne, napredne, uspesneÔÇŽ ┼żenske zmerjane s prostitutko?!? Vi pa ni─Ź?!?
Predsednik sedi tam nekje in se zabava po svoje.
Predsednik vlade krade, la┼że in grozi.
In vse to se je dogaja v drugi Švici. Kot nam jo je obljubljal domoljub Peterle.
┼ŻalostnoÔÇŽ..
Rada vas imam!
Anka Simensen, Norveška
Lep dan.

KomunistiÔÇŽ.istiÔÇŽ.istiÔÇŽ.

Trideset let je minilo, od kar je preminula partija komunistov, pa so z njo ┼íe vedno te┼żave.

Zadnje ─Źase so te te┼żave celo tako resne, da je sedanja vlada smatrala za potrebno, da o njih obvesti evropske oblasti v Bruslju; ┼íe posebno je namre─Ź zaskrbljena, ker nam menda nekdanji komunisti obvladujejo javna ob─Źila, o─Źitno predvsem RTV ter Delo in Dnevnik. Vsi biv┼íi komunisti seveda niso enako ┼íkodljivi in morda tudi zato, da bi bralci bolje razumeli, katera njihova zvrst si zaslu┼żi posebno pozornost, je Dnevnikov Objektiv dne 30.4.2020 o tem objavil aktualen ─Źlanek z gornjim naslovom. Njegov avtor Mirko Cigler je v njem nekdanje ─Źlane partije najprej razvrstil v dve velike skupini, to je v oportuniste ter v ─Źlane, ki so se partiji pridru┼żili v prepri─Źanju, da bodo tako lahko ve─Ź pripomogli k uresni─Źitvi njenih ciljev. To drugo skupino pa je ┼íe naprej delil v ┼ítiri podskupine, v liberalno usmerjene, radikalno usmerjene , reformiste ter v ortodoksne komuniste. Ta delitev se zdi razumna, je pa vendarle nekoliko zapletena, mene osebno pa tudi po vsebini ne zadovoljuje povsem. Zato bom v naslednjih vrsticah prikazal nekoliko druga─Źno delitev, ki bolje ustreza mojemu razumevanju nekdanje partijske strukture.
Tudi sam menim, da je bilo med partijci najve─Ź oportunistov, to je oseb, ki so se stranki pridru┼żili, ker so si od tega obetali koristi, najve─Źkrat pri zaposlovanju. V tistih ─Źasih se je namre─Ź splo┼íno pri─Źakovalo, da so ljudje na vodstvenih mestih v dr┼żavni upravi in v gospodarstvu v─Źlanjeni v takrat edino dovoljeno politi─Źno stranko. V tem biv┼ía partija ni bila druga─Źna od sedanjih politi─Źnih strank, saj tudi te, ko se dokopljejo do oblasti, brez ve─Źjih zadr┼żkov svojim ─Źlanom zagotovijo primerna delovna mesta tako v javnem sektorju kot v dr┼żavnih podjetjih; pri tem neredko ravnajo celo po na─Źelu, da ni pomembno, kaj kandidat zna, pa─Ź pa je pomembno, da je njihov. Sedanja vlada je glede tega izpri─Źala ┼íe posebno operativnost, a vseh kadrovskih zamenjav, ki jih ima v na─Źrtu, za sedaj verjetno ┼íe ni uspela izvesti.
Druga skupina partijcev so bili po mnenju M. Ciglerja ─Źlani, ki so se stranki pridru┼żili, ker so verovali v njene cilje. Temu mnenju se tudi sam pridru┼żujem, vendar z omejitvijo, da teh ─Źlanov ni bilo prav veliko. Ve─Ź od njih je bilo namre─Ź po mojem v partiji ljudi, ki jih Cigler kot posebno skupino ne izpostavlja in je zanje zna─Źilno, da so po zna─Źaju naklonjeni avtoritarnemu vodenju in nasilju, te svoje interese pa so takrat v edini oblastni stranki lahko primerno zadovoljevali. Te ─Źlane partije je smiselno obravnavati kot posebno, to je tretjo skupino, ki je posebno v prvih povojnih letih odlo─Źilno vplivala na ravnanja takratnih oblasti.
Osebe, ki so zna─Źajsko naklonjene avtoritarnosti in nasilju, torej po moji delitvi tretja zvrst partijcev, imajo osrednjo vlogo v vseh avtoritarnih politi─Źnih strankah. V prej┼ínjem stoletju so to dokazovali fa┼íisti, nacisti ter komunisti in tako gledano so res bili ┬╗istiÔÇŽistiÔÇŽ┬ź. Ne gre pa prezreti, da je prav ┬╗tretji tip┬ź partijcev v Jugoslaviji na mo─Źi vse bolj izgubljal, ko je dr┼żava pri─Źela dosledneje uveljavljati na samoupravljanju temelje─Źe tr┼żno gospodarstvo. Nekatere od njih so prav zaradi prevelike gore─Źnosti celo izklju─Źili iz partije, kar se da danes politi─Źno dobro unov─Źiti.
Za osebe tretje skupine, kakor jo zgoraj opredeljujem, je torej manj pomembno, ─Źe je stranka levo ali desno usmerjena; klju─Źno je, da je avtoritarno usmerjena in ima politi─Źno definiranega sovra┼żnika, nad katerim se lahko izvaja nasilje. Zato ne presene─Źa, da so nekdanji mlaj┼íi partijci te skupine, ki so ┼íe vedno politi─Źno aktivni, sedaj praviloma ─Źlani na┼íe najbolj desne stranke. Ta seveda ne more brez sovra┼żnika, ki naj bi ogro┼żal njeno poslanstvo in to vlogo je namenila nekdanjim vplivnim partijcem iz prej omenjene druge skupine, za katere se je v samostojni Sloveniji pokazalo, da so ┬╗konvertirali┬ź in so prepri─Źljivo zavezani demokrati─Źnim vrednotam.
Neoliberalizem je potreboval le nekaj desetletjih, da je v ┼ítevilnih dr┼żavah parlamentarno demokracijo do te mere oslabil, da ni ve─Ź sposobna dr┼żave u─Źinkovito upravljati. To velja ┼żal tudi za Slovenijo, manj pa na primer za dr┼żave, kjer prevladuje protestantska etika. Oslabljeno demokracijo nam je dodatno prizadel ┼íe korona virus in tako smo se zna┼íli v razmerah, ki so zelo ugodne za uveljavljanje avtoritarnih oblik vladanja. Te bodo znali najbolje izkoristiti osebe z zna─Źilnostmi, ki smo jih preje uvrstili v tretjo skupino partijcev. Ohranitev in temeljita prenova demokracije, da bo lahko zopet u─Źinkovito varovala interese ve─Źine, bi zato morala postati prednostna politi─Źna naloga vseh po┼íteno misle─Źih ljudi.
Andrej Cetinski, Sinteza, 5.5.2020

Gibanje za neodvisno in javno RTV SLO

Gibanje za javno in neodvisno RTV SLO aktivno spremlja delovanje in polo┼żaj RTV SLO v na┼íi dr┼żavi.
Pred vrati je glasovanje oziroma izbor osmih (8) ─Źlanov Programskega Sveta RTV SLO iz vrst civilne dru┼żbe, ki je klju─Źno za bodo─Źo upravljavsko in vsebinsko usmerjenost RTV SLO, predvsem pa za njegovo neodvisnost.
Ob─Źasno se pojavljajo poskusi, da bi se javno radiotelevizijo podrejalo, ┬╗uravnote┼żevalo┬ź ali celo uti┼íalo.
Gibanje za javno in neodvisno RTV SLO se obra─Źa na javnost, ki ┼íe ni zaslepljena s posameznimi ideologijami, temve─Ź razume vlogo in pomen javne radiotelevizije, kot enega od garantov za demokrati─Źno obve┼í─Źenost z vpra┼íanjem:
KAK┼áEN MEDIJSKI PROSTOR SI ┼ŻELITE?

Proti izkori┼í─Źanju izrednega stanja za podrejanje RTV SLO

Vsaka ÔÇŽ ima svoj ┬╗faktor┬ź

Prav presenetljivo je, kako se Slovenci ukvarjamo z velikimi ideolo┼íkimi vpra┼íanji, pri katerih smo pripravljeni v nedogled vztrajno in neuspe┼íno prepri─Źevati, dokazovati, zmerjati in ┼żalite vernike nasprotnih veronaukov, medtem pa mirno sprejemamo dokazane primere zlorab, zaradi katerih vsi ┼żivimo veliko slab┼íe, kot si zaslu┼żimo in se mirno sprijaznimo, da je to pa─Ź tako, saj ima vsaka vlada svoj ┬╗faktor┬ź in se je zato povsem nesmiselno ukvarjati s problemi, ki jih zaradi narave stvari menda ni mogo─Źe re┼íiti.

Javnost ta ┬╗faktor┬ź sicer opa┼ża in nanj tudi opozarja, a se vpra┼íanja o zlorabah oblasti za pretakanje javnega denarja v malhe pajda┼íkih kapitalistov, skorumpiranih birokratov, nesposobnih in pokvarjenih politikov redno nekako razvodenijo in se obravnavajo kot nepomembna vpra┼íanja. Vzorec reakcije na ┼íkandalozna razkritja zlorab je vedno enak. Ta vpra┼íanja naj razre┼íujejo pristojni organi pregona in pravosodje, pri ─Źemer je dejstvo da ti organi svoje funkcije ne opravijo zadostno, zaradi ─Źesar se zlorabe stopnjujejo in se ┼íirijo enako intenzivno, kot nadvse ku┼żni virus COVID – 19.

Dokler ne bomo doumeli in ukrepali zoper faktorje zlorab in neumnosti, bomo ┼żiveli zgolj v opazovanju le-teh. To je tako, kot z epidemijo. Dokler ne bomo zatrli COVIDA ÔÇô 19, toliko ─Źasa ga bomo morali prena┼íati in trpeti njegovo iz─Źrpavanje slovenskega prebivalstva.

Stanko ┼átrajn: Politika in manekenke – Vsaka ima svoj faktor

zgoraj “faktor” spodaj ┬╗fakti┬ź

.

OVADBA ÔÇô 19.11.2018
Na podlagi dolo─Źb Zakona o kazenskem postopku vam po┼íiljamo OVADBO zoper vodstvo SDH ÔÇŽ, zaradi storitve kaznivega dejanja (podcenjena prodaja delnic NLB) in s tem o┼íkodovanja dr┼żavnega premo┼żenja za najmanj 502 mio EUR.
ODGOVOR Specializiranega dr┼żavnega to┼żilstva – 10.3.2020
SINTEZA – 14.3.2020
Spo┼ítovani, prejeli smo va┼í odgovor ÔÇŽ za kar se vam zahvaljujemo. Glede na to, da je bila na┼ía ovadba zavr┼żena, vas prosimo ┼íe za odgovor iz katerega razloga je bila zavr┼żena. V primeru, da je kriminalisti─Źna policija ali NPU v zvezi z na┼ío ovadbi izdelala poro─Źilo vas prosimo ┼íe, da nam to poro─Źilo posredujete.
ODGOVOR TO┼ŻILSTVA ÔÇô 9.4.2020
SINTEZA ÔÇô 11.4.2020
Spo┼ítovani, zahvaljujemo se vam za ob┼íirno obrazlo┼żitev, zakaj nam ne morete posredovati poro─Źila policije v zadevi na┼íe ovadbe zoper vodstvo SDH zaradi podcenjene prodaje delnic NLB. ┼Żelimo pa spomniti, da smo v istem zaprosilu vpra┼íali tudi iz katerih razlogov je bila na┼ía ovadba zavr┼żena in prosimo ┼íe za ta odgovor.
ODGOVOR TO┼ŻILSTVA ÔÇô 16.4.2020

Avtoritarizem in pandemija imata mnogo skupnega

┬╗V ─Źasu pandemije lahko nekateri ukrepi mo─Źno spominjajo na avtoritarizem. Prepoved velikih javnih sre─Źevanj, na primer, je tako klasi─Źen ukrep avtoritarnih re┼żimov, kot tudi vsake razumne strategije za nadzor ┼íirjenja virusa.
Sama po sebi se odpira prilo┼żnost, da avtokrati izkoristijo situacijo, pri ─Źemer je pandemija priro─Źno kritje za izvajanje politik, ki bi sicer povzro─Źila veliko ve─Ź odpora doma in na mednarodni ravni. Medtem ko je prebivalstvo doma in so mediji nepozorni, je ─Źas in prostor za politi─Źne premike, ki bi sicer bili nemogo─Źi.
V Sloveniji nova desna vlada preizku┼ía to teorijo do skrajnosti.┬ź

Tako za─Źne ob┼íirnej┼íi opis trenutne situacije v Sloveniji Matthew Porges na blogu London Review of Books