Author Archives: admin

GOSPODARSKI KRIMINAL

KAKO JE DRU┼ŻBENO PREMO┼ŻENJE KON─îALO V DAV─îNIH OAZAH.

Ameri┼íki ekonomisti menijo, da nam je v dav─Źne oaze zbe┼żalo ve─Ź kot 70 milijard, bruseljski so skromnej┼íi, govorijo o 30 milijardah. Koliko je bilo vredno na┼íe dru┼żbeno premo┼żenje, je te┼żko oceniti; razli─Źne metode, razli─Źne valute, revalorizacijeÔÇŽ Celotna vrednost izdanih certifikatov je bila deset milijard mark, agencija za revidiranje je ocenila o┼íkodovanje dru┼żbene lastnine v vrednosti revaloriziranega zneska na dan 2. oktober 2008 z 1.238.454.581,87 evra.
Da se bo kradlo, je bilo na dlani. Varuhov dru┼żbene lastnine je bilo kar nekaj, med njimi tudi dru┼żbeni pravobranilci. Eden od njih je bil Janez Krnc.

Kaj je vedel PRAVOBRANILEC JANEZ KRNC
BESEDILO: Ciril Brajer

V BOJU Z MLINI NA VETER

Kdo naj vodi dr┼żavo!

Lastnosti primernega predsednika.

Dr┼żavo je potrebno u─Źinkovito upravljati, saj sicer razvojno zaostaja, to pa se slabo odra┼ża v kvaliteti ┼żivljenja ve─Źine njenega prebivalstva. Klju─Źne vzvode pri upravljanju dr┼żave obvladuje pri nas predsednik vlade in zato je izjemno pomembno, da to zahtevno delo zaupamo osebi z ustreznimi kompetencami. Kompetence so namre─Ź tudi sicer klju─Źni pogoj uspe┼ínega upravljanja in zato naj ne bo odve─Ź, da v naslednjih vrsticah povem nekaj o tem, kako jih sam dojemam.
Temeljni kriterij za presojo, ali je oseba primerna za vodenje vlade, je splo┼ína vrednota, ki jo opredeljujemo z besedo ┬╗po┼ítenost┬ź, Ta vklju─Źuje ve─Ź vsebin (zavra─Źanje la┼żi, prevare, kraje,ÔÇŽ.), ko gre za presojo po┼ítenosti politi─Źne osebe, pa je ┼íe predvsem pomemben njen odnos do klientelizma, to je zlorabe dr┼żavnih pristojnosti v osebno korist ali korist o┼żjih skupin. Klientelizem ÔÇô njegova bolj groba oblika je korupcija – je namre─Ź za dr┼żavo izjemno ┼íkodljiv in ─Źe predsednik vlade ni dosleden pri njegovem zavra─Źanju, je to ┼że zadostno opozorilo, da njegova vlada ne more delovati u─Źinkovito. Predsednika vlade, ki ni v vseh pogledih po┼íten, zato dobro delujo─Źa demokracija hitro zamenja s primernej┼ío osebo.
Drugi pomembni kriterij, po katerem je smiselno presojati kompetence predsednika vlade, je njegova usposobljenost za demokrati─Źno vodenje. Ta kriterij predpostavlja, da je oseba socialno usmerjena in po zna─Źaju nesebi─Źna, in drugi─Ź, da si je potrebna vodstvena znanja pridobila z uspe┼ínimi prakti─Źnimi izku┼ínjami. ─îe predsednik vlade ne izpolnjuje obeh omenjenih zahtev in ima recimo zna─Źajsko mo─Źno razvit ┬╗ego┬ź, bo njegovo vodenje praviloma avtoritarno in prednostno usmerjeno v zadovoljevanje interesov dela dru┼żbe, ki mu je blizu. V primeru, ko nima potrebnih vodstvenih znanj, pa je njegova vlada na sploh neu─Źinkovita.
U─Źinkovito demokrati─Źno upravljanje dr┼żave je torej v najve─Źji meri pogojeno s tem, da se vodenje vlade zaupa po┼íteni, zna─Źajsko normalni osebi z bogatimi vodstvenimi znanji in izku┼ínjami. Tega pogoja ┼żal v na┼íi politiki niti pribli┼żno ne zmoremo zadovoljiti. Posledice so, vsaj dolgoro─Źno gledano, naravnost tragi─Źne, prepri─Źljivo pa se odra┼żajo tudi v kaoti─Źnih razmerah, povezanih s sedanjo vladno krizo. O tem, zakaj te te┼żave, ┼íe nekaj osebnih pogledov v nadaljevanju.
Upravljanje dr┼żave, ki smo ga ob osamosvojitvi uveljavili, je zasnovano na modelu, ki je poznan pod imenom ┬╗parlamentarna demokracija┬ź. Ta je ┼żal v splo┼íni krizi, saj njegove temeljne vrednote, predvsem po┼ítenost in solidarnost, v upravljanju dr┼żav vse bolj nadome┼í─Źajo neoliberalne vrednote (pohlep, la┼ż, nasprotovanje socialni dr┼żavi,..). Spri─Źo teh sprememb uveljavljeni mehanizmi parlamentarne demokracije (volitve, parlament, koalicijska vlada,..) sedaj druga─Źe delujejo: prej, to je ┼íe pred nekaj desetletji, so dobro podpirali u─Źinkovito upravljanje dr┼żave v korist ve─Źine, danes pa se jih vse bolj zlorablja v podporo interesov kapitala in dru┼żbenih elit. To degeneracijo demokracije mo─Źno zaznavamo tudi pri nas in v tako nastalih razmerah preprosto ni pogojev, da bi lahko za vodenje vlade pridobili osebe, ki bi zadovoljevale kriterijem, o katerih je zgoraj govora. Na┼íe razmere pa so dodatno kaoti─Źne tudi zato, ker smo nekatere pomembne sistemske re┼íitve (upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja, kadrovanje v dr┼żavni upravi in javnih zavodih,..) o─Źitno hote tako zasnovali, da ustrezajo potrebam klientelizma.
Z demokracijo so torej resne te┼żave, ki poleg drugega ustvarjajo okolje, ugodno za uveljavljanje totalitarnih modelov upravljanja dr┼żave. V na┼íi sose┼í─Źini ┼że imamo primer dr┼żave, ki se jo tako upravlja, in nekaj podobnega se tudi nam obeta, ─Źe bomo razre┼íevanje sedanje vladne krize prepustili osebi, ki sicer velja za uspe┼ínega, a ┼żal avtoritarno usmerjenega in eti─Źno vpra┼íljivega vodjo. Upajmo, da se to ne bo zgodilo in se torej demokraciji, ─Źeprav za sedaj slabi, ne bomo odrekli.
Da bo v prihodnje lahko u─Źinkovito delovala, pa bo potrebno temeljito prenoviti nekatera njena orodja. S tem sta predvsem mi┼íljena volilna zakonodaja, ki naj bistveno okrepi vpliv volivcev na izbor poslancev, in pa model oblikovanja vlade, ki naj odlo─Źilno pripomore, da jo bodo vodile osebe, ki zadovoljivo izpolnjujejo v tem zapisu obravnavane kriterije.
Andrej Cetinski, Sinteza, 24.2.2020

O politi─Źni krizi

Zdi se, da v Sloveniji politi─Źna kriza kar ne preneha trajati. Morali pa bi se poglobiti v problem krize dr┼żave in dr┼żavni┼ítva, pravi Janez Marke┼í v ─Źlanku Sporo─Źila praznega prostora

V zgornjem komentarju J. Marke┼í obravnava splo┼íne politi─Źne razmere v Sloveniji, s katerimi se sre─Źujemo po nedavnem odstopu ┼áar─Źeve vlade. Svoje pisanje zaklju─Źuje z naslednjo mislijo: ┬╗ÔÇŽdebata o preureditvi vladne koalicije ali novih pred─Źasnih volitvah je pesek v o─Źi slovenskemu dr┼żavnemu telesuÔÇŽ.Prava naravna katastrofa je, da so nacionalno zgodbo prevzeli politi─Źni in trgovski me┼íetarji na eni ter lobiji in kapitalski predatorji na drugi strani. Drugi seveda zmagujejo nad prvimi in od Slovenije ostaja prazna lupinaÔÇŽ.V Sloveniji onkraj dvoma ┼że ┼żivimo v stra┼íni zmoti in iluziji┬ź. Marke┼í ocenjuje na┼íe razmere o─Źitno zelo kriti─Źno in upam, da je njegov komentar prebral vsaj del tistih, ki se s politiko aktivno ukvarjajo. Ti mu seveda ne bodo pritrdili, pa─Ź pa bodo njegova sporo─Źila obravnavali tako, kot se to v politiki v takih primerih danes obi─Źajno po─Źne: ignorirali jih bodo in se torej nanje ne bodo odzvali. Sam prepoznavam na┼íe razmere podobno kot Marke┼í in verjamem, da v tem nisem osamljen. O tem, kaj jih je povzro─Źilo in kak┼íne so mo┼żnosti, da jih saniramo, pa nekaj osebnih pogledov v naslednjih vrsticah.
Najprej to, da so problemi, o katerih pi┼íe Marke┼í, o─Źitno odraz splo┼íne krize, ki je prizadela model upravljanja dr┼żave, kot ga poznamo pod imenom parlamentarna demokracija. Te┼żave z njim ima namre─Ź ve─Źina dr┼żav, povzro─Źa pa jih predvsem to, da v zadnjih desetletjih kapitalu privla─Źne neoliberalne vrednotne (pohlepno kopi─Źenje bogastva, zavra─Źanje solidarnosti, izigravanje formalne demokracije in pravne dr┼żave,ÔÇŽ) pospe┼íeno nadome┼í─Źajo prej prevladujo─Źe demokrati─Źne vrednote (po┼ítenost, solidarnost, spo┼ítovanje pravne dr┼żave,ÔÇŽ). Ob teh spremembah in┼ítitucije parlamentarne demokracije (volitve, parlament, koalicijska vlada, pravna dr┼żava,..) formalno sicer ┼íe vedno delujejo, vendar vse manj v dobro ve─Źine prebivalstva, pa─Ź pa vse bolj v korist kapitala in njegovih interesnih povezav.
Da je neoliberalni kapitalizem vsaj v politiki lahko uspe┼íno oslabil eti─Źne in socialno naravnane vrednote, je verjetno najve─Ź pripomogel nedavni propad njemu konkuren─Źnega socializma. To, za dru┼żbo usodno preobrazbo, pa so olaj┼íale tudi nekatere druge okoli┼í─Źine. Ena teh je toleranten odnos, ki ga ima rimska cerkev (izjema je aktualni pape┼ż) do po─Źetja kapitala in socialnih razlik, ki jih povzro─Źa. Da tega dejavnika ne gre podcenjevati, lahko sodimo tudi po tem, da je v prete┼żno protestantskih dr┼żavah neoliberalnega opusto┼íenja temeljnih vrednot veliko manj kot v katoli┼íkih in posledi─Źno tudi demokracija pri njih ┼íe vedno zadovoljivo deluje.
Pri prou─Źevanju vzrokov krize demokracije zaslu┼żi posebno pozornost ┼ávica. V tej dr┼żavi namre─Ź te krize skoraj ne poznajo, po mojem predvsem zato, ker uporabljajo specifi─Źen model oblikovanja vlade. Njihova vlada je namre─Ź visoko strokovna (vodje politi─Źnih strank v njej praviloma ne sodelujejo), njena sestava zavezuje politi─Źne stranke k usklajevanju, parlament pa lahko vlado dokaj u─Źinkovito nadzoruje. Ta model deluje torej mo─Źno druga─Źe kot model koalicijske vlade, ki ga uporablja ve─Źina dr┼żav, tudi na┼ía. Koalicijska vlada namre─Ź parlament razdeli v dva nasprotna tabora, ki politiko in dru┼żbo na sploh mo─Źno razdvajata, v vladi imajo osrednjo vlogo za upravljanje praviloma manj kompetentni politiki, vlada pa deluje brez resnega nadzora. Koalicijska vlada tako ustvarja idealno okolje za bohotenje klientelizma in korupcije, so─Źasno pa mo─Źno ote┼żuje u─Źinkovito upravljanje. Zato je prav ta model oblikovanja vlade (veliko bolj┼íi tudi ni predsedni┼íki sistem, ki se ga uporablja v nekaterih dr┼żavah) odlo─Źilno prispeval k razbohotenju krize demokracije.

Ob krizi demokracije, kakr┼íno imamo, dr┼żava ne more normalno delovati, o tem skoraj ne gre dvomiti. Ker je tako stanje na malo dalj┼íi ─Źas nevzdr┼żno, je potrebno najti primeren izhod iz njega. Ponujata se vsaj dve mo┼żnosti. Ena je v sanaciji krize demokracije. Kaj bi bilo nujno za to storiti, se kar dobro ve, problem pa je, kako to izvesti. Spremembe bi bilo namre─Ź potrebno dobesedno izsiliti, to mo─Ź pa ima le ┼íiroko dru┼żbeno gibanje ob pogoju, da ima u─Źinkovitega vodjo. Ta pogoj pa je tako zahteven, da ni prav veliko upanja, da ga bomo lahko izpolnili.
Druga od obeh mo┼żnosti za sanacijo sedanjih kaoti─Źnih razmer pri upravljanju dr┼żave je v uvedbi avtoritarnega vodenja dr┼żave, morda tudi s primesmi fa┼íizma. S kandidati, ki so pripravljeni prevzeti to vlogo, praviloma ni te┼żav, naklonjenost predvsem revnih slojev prebivalstva tej re┼íitvi pa bo z nadaljnjim poglabljanjem krize demokracije vse ve─Źja. ─îeprav je grozljivo slaba, je torej orbanizacija Slovenije ┼żal bolj verjetna pot za izhod iz sedanjih politi─Źnih razmer. Pa to ne velja zgolj za na┼ío dr┼żavo.
Andrej Cetinski, Sinteza, 7.2.2020

Nacionalni energetsko podnebni na─Źrt: Pot v pogubo

Slovenija kasni: do konca februarja naj bi v Bruselj poslala novi ┬╗Nacionalni energetski in podnebni na─Źrt ÔÇô NEPN┬ź.
V Bruslju bo NEPN zaveden kot zavestna odlo─Źitev Slovenije, kaj namerava na tem podro─Źju narediti. In potem nas bodo vsako leto opozarjali, da na─Źrta ne izpolnjujemo, grozili s sankcijami in nas, podobno kot pri ban─Źni sanaciji, izsiljevali, ─Źe┼í, ┬╗saj ste sami sprejeli zaveze┬ź. Tako bomo po lastni neumnosti zmetali skozi okno desetkrat ve─Ź denarja, kot nas je stala ban─Źna sanacija. Pi┼íe Drago Babi─Ź, avtor ─Źlanka ┬╗NEPN – Pot v pogubo┬ź; in nadaljuje: Kako slu─Źajno, NEPN naj bi poslala v Bruselj aktualna ministrica za infrastrukturo, Alenka Bratu┼íek in tako ponovila sramotno potezo iz leta 2013, ko je sprejela podobne zaveze v zvezi z izvedbo ban─Źne sanacije. ─îe misli to narediti, naj kar s tem papirjem vred pobegne nekam dale─Ź, tako kot njen pajda┼í iz ban─Źne sanacije, takratni guverner banke Slovenije, Bo┼ítjan Jazbec.
Tudi do sestavljavcev gradiva NEPN je oster: S tem, ko so se podpisali pod ta zmazek, so oblatili stroko ÔÇŽ Le kaj si bo mislila javnost: da je znanost zlahka kupljiva, da se podpi┼íe pod karkoli, samo da zaslu┼żi tistih par fi─Źnikov? A glavni krivec za to polomijo je vladna stran – koordinator projekta o─Źitno o energetiki in naravoslovju nima pojma.
Drago Babi─Ź in soavtor J. P. Damijanom sta sestavila svoj strokovni predlog ┬╗Kak┼íen naj bo prehod k nizkooglji─Źni proizvodnji energije?┬ź.

Pri─Źakovane ve┼í─Źine nove vlade

─îas je za razvoj.

Politi─Źne stranke bi morale v letu 2020 povedati, kako vidijo Slovenijo v letu 2030.

─îas je, da politika volivcem predstavi resne razvojne vsebine. Pretendenti za novo vlado bi morali odgovoriti na konkretne izzive. Nekaj jih na┼íteje prof. Jasmina Dr┼żani─Ź v prispevku:

Kako zapolniti vsebinsko impotenco preminule koalicije s potentno razvojno strategijo za 2030?

Trajnostni razvoj

Te dni je bilo na Bledu iz ust pomembnih politikov in strokovnjakov izre─Źeno veliko besed o trajnostnem razvoju. Se bo iz njih izcimilo nekaj, kar bo vodilo k harmoni─Źnemu razvoju na na┼íem planetu? Ne bo! Zavest politikov in tudi dru┼żbena zavest ┼íe ni tako razvita, da bi zmogli videti prave vzroke, kdo in kaj ru┼íi ravnovesje na na┼íem planetu in ustvarjati harmoni─Źen razvoj.
Vesolje od najmanj┼íega del─Źka atoma, do zadnje zvezde je harmoni─Źna in trajnostna struktura. Da je tako potrjuje dejstvo, da obstaja milijarde let in se ni spremenilo v kaos, ─Źetudi se nenehno spreminja in ┼íiri. Le ─Źlove┼íko ┼żivljenje in odnosi, ki jih ustvarja ─Źlovek so vedno manj harmoni─Źni in skladni. Zakaj?
Vesolje je bilo ustvarjeno ┬╗z velikim pokom┬ź. Ortodoksna znanost ┼íe vedno s pospe┼íevalnikom v ┼ávici v neznanju i┼í─Źe najmanj┼íi trdni fizi─Źni delec, ki naj bi tvoril materijo vesolja in je prepri─Źana, da je ┼żivljenje na zemlji nastalo naklju─Źno v neki topli mlaku┼żi sre─Źanja najrazli─Źnej┼íih molekul kemi─Źnih elementov.
Ko znanost re─Źe, da je vesolje nastalo z ┬╗velikim pokom┬ź ni v zmoti. Nima pa odgovora, kaj to je. Zavest vesolja ima odgovor in tudi ljudje, katerih zavest vibrira tako visoko, da se lahko ┬╗priklopijo┬ź na njene valove in sprejemajo njena znanja ga imajo. Vesolje je ustvarila najvi┼íja zavest s svojim neskon─Źnim znanjem in neusahljivo energijo duha, izven ─Źasa in prostora, (prostor in ─Źas so fikcije na┼íe zavesti). Najprej je oblikovala zavest za vsako strukturo vesolja od najmanj┼íega delca atoma do oson─Źja in vesolja, zavesti dala svojo izvorno energijo, ki ji je zavest dala vibracijsko strukturo, tako, kot je njen namen v na─Źrt. Ko se je izvorna energija ustvarjene vibracijske strukture zgostila kot je namen zapisan je nastalo fizi─Źno vesolje in vse, kar ga sestavlja, vklju─Źno ─Źlovek. Tudi ─Źlovek ima zavest, du┼ío in duh in daje izvorni energiji, ki jo nenehno prejema od Izvora, vibracijsko strukturo ter tako ustvarja razvoj svojega ┼żivljenja. To je proces ustvarjanja misli. To pove, da z mislimi ustvarjamo vse, kar se nam dogaja v ┼żivljenju. ─îlovek je edino bitje, ki mu je v namenu izvorne zavesti dano, da ustvarja misli svobodno. To pomeni, da lahko ustvarja tudi misli, ki niso v harmoniji z vibracijo Izvora.
─îlovek, ─Źlovekov duh, ustvarja misli iz znanja akumuliranega v zavesti in to tistega izvornega, kot tudi vseh misli in ob─Źutkov ustvarjenih tekom bivanja v fizi─Źni dimenziji, informacij, ki jih sprejema s svojimi fizi─Źnimi ─Źutili in tistih, ki jih sprejema iz vi┼íje zavesti (intuicija, ┼íesti ─Źut, tretje oko, jasnovidnost) in vesolja.
─îlovekova zavest je v tej stopnji razvoja polna informacij-znanj, ki jih sprejema s fizi─Źnimi ─Źutili (ego) ki so nizkih vibracij in niso harmoni─Źne z znanji in vibracijo Izvora in vesolja. Zato so tudi misli neharmoni─Źne in je tak tudi razvoj. Razvoj vsakega ─Źloveka in njegovega organizma ( staranje, bolezni in smrt), kot razvoj odnosov z vsakim in vsem v fizi─Źnem ┼żivljenju. Kultura ─Źlove┼íke dru┼żbe (kolektivna zavest) je pa─Ź ┼íe taka, na taki stopnji razvoja, da nam od otro┼ítva do konca bivanja vsiljujejo polno miselnih vzorcev, prepri─Źanj, navad, dogem, mitov, strahov in podobne navlake nizkih vibracij za katere je na┼í razum ega prepri─Źan, da so dobre in edine prave, v naravnem bistvu znanja Izvora pa so slabe, neharmoni─Źne, ustvarjajo neharmoni─Źne misli in tak razvoj.
─îlovek ima v svoji izvorni zavesti znanje, da dosledno prepozna, kdaj so na┼íe misli harmoni─Źne in vodijo v skladen razvoj in kdaj ne. Ob─Źutki so govorica na┼íe du┼íe in nam to vedno in dosledno povedo. Slabi nam povedo, da smo na napa─Źni poti, dobri, da smo na pravi, da ustvarjamo harmoni─Źen razvoj.
Stres je poleg strahu, jeze, zamere, najbolj intenziven slab ob─Źutek. ─îe pogledamo na svet vidimo, da je vedno ve─Ź stresa, slabih ob─Źutkov, vedno ve─Ź bolezni, ki jih ustvarjamo s slabimi neharmoni─Źnimi mislimi, da se segreva zemlja, uni─Źujejo naravni gozdovi, vedno ve─Ź je naravnih katastrof, vedno ve─Ź sporov in konfliktov na vseh nivojih. To nam pove le to, da nismo na poti trajnostnega razvoja, pa─Ź pa pospe┼íeno drvimo v katastrofo.
─îe sprejmemo dejstvo, da vse na┼íe misli izhajajo iz na┼íe in kolektivne zavesti, da neharmoni─Źen razvoj ustvarja ─Źlovek, potem je iskanje poti za trajnostni razvoj, ki je bistveno ve─Ź kot prenehanje ustvarjanja toplogrednih plinov in zaustavitev sekanja gozdov, v nas samih. Noben ukrep, noben zakon, nobena sankcija, tudi nobena finan─Źna stimulacija, tega ne more ustvariti. Tudi nobena stroka in ne znanost, brez spreminjanja zavesti slehernega zemljana in s tem vi┼íja kolektivna zavest tega ne more dose─Źi.
Zavest ─Źlove┼ítva se na sre─Źo v tem tiso─Źletju zelo hitro spreminja, ─Źisti balasta in dviguje. Tudi to pisanje je del tega.
Rast zavesti, ki bo presegla zavest, ki ─Źasti boga kapitala s sinom dobi─Źkom, gospodarsko rast, potro┼ínjo, kopi─Źenje materialnega bogastva, tekmovanje, zmagovanje, ┼íopirjenje, razkazovanje zunanjega in podobna znanja v na┼íi zavesti, je namen na┼íega ┼żivljenja. Samo to vodi v trajnostni razvoj.
Silvester Koprivnikar

Prispevek je stali┼í─Źe avtorja in ne predstavlja
nujno stali┼í─Źa Programskega sveta Sinteze.

Sporo─Źilo Petrolove zgodbe

Petrol je za dr┼żavo strate┼íko pomembno podjetje: opravlja pomembno gospodarsko dejavnost (oskrba s plinom in teko─Źimi gorivi), je velik zaposlovalec (okoli 5.000 zaposlenih), posluje zelo uspe┼íno in prav je, da dr┼żava tudi v naprej ostane njegov najve─Źji lastnik. ┼Że nekaj mesecev pa je podjetje dele┼żno posebne pozornosti. Lani septembra se je to najprej zgodilo, ko je bil njegov predsednik uprave progla┼íen za mened┼żerja leta, torej najbolj uspe┼ínega gospodarstvenika v dr┼żavi. Zgolj mesec dni za tem je sledilo veliko presene─Źenje, saj je nadzorni svet (NS) podjetja odstavil celotno njegovo upravo, torej tudi njegovega predsednika ÔÇô mened┼żerja leta, mesto za─Źasnega predsednika uprave pa je prevzela kar predsednica NS. Javnosti posredovane informacije, zakaj naj bi se to zgodilo, niso bile ravno prepri─Źljive in zato smo z zanimanjem pri─Źakovali skup┼í─Źino delni─Źarjev, ki je kmalu sledila in naj bi razkrila, kaj je v ozadju zamenjave. ┼Żal so bila tudi to pot pojasnila tako ┼íibka, da je ┼íe vedno veliko takih, ki menimo, da se javnosti prikriva prave vzroke zamenjave. Pred nekaj dnevi pa je sledilo ┼íe eno presene─Źenje: podjetje je dobilo novo predsednico uprave in to odli─Źno pla─Źano delovno mesto je bilo dodeljeno predsednici NS, ki je le malo pred tem u─Źinkovito izpeljala zamenjavo prej┼ínje, po mnenju ┼ítevilnih zelo uspe┼íne uprave.
Zgodba, kot jo ta ─Źas spremljamo na primeru Petrola, se v demokrati─Źni dr┼żavi preprosto ne bi smela zgoditi. Njena vpra┼íljivost je namre─Ź predvsem v tem, da se je v strate┼íko pomembnem dr┼żavnem podjetju uspe┼íno upravo zamenjalo na na─Źin, ki spominja na voja┼íki udar (pu─Ź), kakr┼íne prakticirajo le ┼íe v nekaterih afri┼íkih dr┼żavah, javnosti pa se o─Źitno prikriva prave razloge za to ravnanje. Celotno operacijo je presenetljivo u─Źinkovito vodila oseba v vlogi predsednice NS, ki pa tega skoraj za gotovo ne bi storila brez soglasja vladajo─Źe politike in NS Slovenskega dr┼żavnega holdinga, to je vrhnjega upravljavca na┼íega dr┼żavnega premo┼żenja. Druga─Źe povedano, Petrolova zgodba je predvsem ┼íe en argument v prid vse bolj prisotnemu spoznanju, da upravljamo dr┼żavno premo┼żenje vse prej kot primerno. Problem tega upravljanja je slej ko prej v tem, da smo temeljne kadrovske odlo─Źitve, ki zadevajo podjetja v lasti dr┼żave, v celoti prepustili vsakokratni vladajo─Źi politiki, ta pa pri uresni─Źevanju te pomembne pristojnosti splo┼íne interese dr┼żave nedopustno podreja specifi─Źnim interesom politi─Źnih strank in njihovih podpornih omre┼żij, v nemajhni meri pa tudi interesom tujega kapitala.
Z aktualnim modelom upravljanja dr┼żavnega premo┼żenja smo tudi sicer ustvarili ugodne okolje za razvoj klientelizma in korupcije, ki mo─Źno obremenjujeta splo┼íno u─Źinkovitost dr┼żave. Model smo opredelili v Zakonu o Slovenskem dr┼żavnem holdingu in v njem bi morali prednostno spremeniti dolo─Źila, ki urejajo sestavo NS tega velikega sistema. O tej sestavi naj bi poleg lastnika (dr┼żave), ki naj ga tudi v naprej zastopa vlada, podobno kot je to v Nem─Źiji odlo─Źali tudi drugi pomembni nosilci splo┼ínih dru┼żbenih interesov (Zveza sindikatov, Gospodarska zbornica,ÔÇŽ.. ). V letu 2017 je bil ┼że pripravljen in parlamentu tudi predlo┼żen konkreten zakonski predlog, s katerim naj bi sanirali sedanje upravljanje dr┼żavnega premo┼żenja, a je politika ┼że njegovo obravnavo tako u─Źinkovito prepre─Źila, da le malokdo ve, da je predlog sploh obstajal. ┼Żal, interesi aktivnih politikov so posebno danes, v ─Źasu neoliberalnega kapitalizma, pogosto pomembno druga─Źni od interesov njihovih volivcev in ─Źe se v dr┼żavi teh razlik ne zmore primerno uskladiti, se to praviloma odra┼ża v slab┼íem ┼żivljenju ve─Źine njenega prebivalstva. To je tudi na┼í, verjetno celo osrednji problem dr┼żave.
Andrej Cetinski, Sinteza, 14.1.2020

Stali┼í─Źe do ┼íiritve schengenskega obmo─Źja

SINTEZA-KCD izhaja iz prepri─Źanja, da temelji schengensko obmo─Źje na popolnem medsebojnem zaupanju dr┼żav ─Źlanic v njihove sposobnosti in pripravljenost, da v celoti izvajajo vse potrebne ukrepe, ki omogo─Źajo odpravo nadzora na notranjih mejah: npr. dr┼żave ─Źlanice izvajajo kontrole na zunanjih mejah ne le zaradi varovanja lastnih interesov, temve─Ź tudi v imenu vseh drugih dr┼żav ─Źlanic, v katere bi posamezniki lahko potovali po pre─Źkanju zunanjih meja schengenskega obmo─Źja. Seveda pa moramo ugotoviti, da je to medsebojno zaupanje poru┼íeno in da ┼ítevilne dr┼żave v schengenskem obmo─Źju dodatno varujejo oz. zapirajo svoje nacionalne meje. Vsako nepremi┼íljeno ┼íirjenje schengenskega obmo─Źja v teh pogojih bi dodatno zmanj┼íevalo zaupanje in pove─Źevalo potrebo po nadzoru na nacionalnih mejah dr┼żav znotraj schengenskega obmo─Źja in s tem prakti─Źno izni─Źevalo namen in smisel celotnega schengenskega sistema. ┼Że zato mora Slovenija vztrajati, da se schengensko obmo─Źje ne ┼íiri, dokler se ne obnovi zaupanje med dr┼żavami in odpravijo sedanja podvajanja mejnih nadzorov znotraj Schengena.
Evropska komisija je 22.10.2019 poro─Źala o napredku Hrva┼íke pri izpolnjevanju pogojev, potrebnih za njeno pridru┼żitev schengenskemu obmo─Źju. Komisija na podlagi rezultatov postopka schengenskega ocenjevanja, ki se je za─Źel leta 2016, meni, da je Hrva┼íka sprejela ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da so izpolnjeni potrebni pogoji za celovito uporabo schengenskih pravil in standardov. Kolikor je nam znano, pa Komisija ne zatrjuje, da Hrva┼íka te ukrepe tudi dejansko izvaja v zadovoljivi obliki. Komisija pravi, da bo Hrva┼íka morala ┼íe naprej izvajati vse teko─Źe ukrepe, zlasti na podro─Źju upravljanja zunanjih meja, da se zagotovi, da bodo ti pogoji ┼íe naprej izpolnjeni. Komisija prav tako potrjuje, da Hrva┼íka ┼íe naprej izpolnjuje zaveze, ki jih je prevzela v pristopnih pogajanjih in so povezane s schengenskimi pravili, pri tem pa o─Źitno namerno zanemarja problem, da je prakti─Źno nemogo─Źe zadovoljivo ┼í─Źititi zunanje meje, ─Źe te niso nesporno dolo─Źene in medsebojno priznane. Hrva┼íka pa ima urejeno mejo le z Mad┼żarsko, meje s Slovenijo kljub mednarodni dolo─Źitvi ne spo┼ítuje, predvidena nova zunanja meja schengenskega obmo─Źja pa je ponekod celo nepoznana, saj Hrva┼íka s Srbijo, BiH in ─îrno goro nima urejenih meja.
Evropske komisije meni, ┬╗ÔÇŽda so izpolnjeni potrebni pogoji za celovito uporabo schengenskih pravil in standardov┬ź, a eno so pogoji za uporabo pravil in standardov, drugo pa dejanska uporaba oz. izvajanje teh pravil. Da ima Hrva┼íka z izvajanjem veliko te┼żavo, potrjujejo naslednji podatki: leta 2018 je iz Hrva┼íke nelegalno vstopilo v Slovenijo 9.149 tujcev, leta 2019 (do 30.11.) pa 15.221. Evropska komisija ni upo┼ítevala teh dejstev, tega trendnega porasta in je sklenila, da Hrva┼íka izpolnjuje tehni─Źne pogoje. Pred kon─Źno odlo─Źitvijo o vstopu Hrva┼íke v schengensko obmo─Źje bo moral Svet EU odgovoriti na odprto vpra┼íanje: ali je Hrva┼íka sposobna in pripravljena prevzeti odgovornost za izvajanje ustreznega nadzora zunanjih meja v imenu vseh drugih schengenskih dr┼żav.
Slovenija bi morala izhajati iz teh neizpodbitnih dejstev in odre─Źi soglasje k vstopu Hrva┼íke v schengenski re┼żim, ker ta ne izpolnjuje vsaj enega pomembnega pristopnega pogoja, to je, ne obvladuje svoje meje niti z BiH, niti s Srbijo, niti s ─îrno goro, na kar ka┼że ┼ítevilo tujcev, ki ilegalno vstopajo v Slovenijo. ─îe bi Slovenija spregledala, da Hrva┼íka ne izpolnjuje tega klju─Źnega pogoja in dala soglasje k vstopu Hrva┼íke, bi njej in sebi naredila medvedjo uslugo. Ko bi bila Hrva┼íka enkrat ─Źlanica schengenskega kluba, je zelo verjetno, da bi njena motiviranost za obvladovanje zunanjih meja, ki je ┼że sedaj nezadostno, prej padla kot pa se pove─Źala. Zdaj namre─Ź tvega, da bodo ti tujci ustavljeni na slovensko ÔÇô hrva┼íki schengenski meji in vrnjeni na Hrva┼íko, potem pa bi pri─Źakovala, da bodo Hrva┼íko zapu┼í─Źali na svoji poti v srednjo Evropo. Realno moramo pri─Źakovati, da bi se s tem dotok tujcev v Slovenijo bistveno pove─Źal (┼że samo iz tega naslova, kaj ┼íele, ─Źe bi pri┼ílo do pove─Źanja migracijskih tokov). Ve─Źino teh tujcev bi zaustavil poostren nadzor na slovensko ÔÇô avstrijski meji in Avstrija bi jih vra─Źala Sloveniji. ─îe bi Slovenija hotela to prepre─Źiti, bi morala ohraniti varovanje svoje meje proti Hrva┼íki na vsaj enaki, ─Źe ne celo ve─Źji ravni kot sedaj, s tem pa bi docela zbledele vse prednosti, ki jih nekateri pri─Źakujejo z ukinitvijo schengenskega nadzora na slovensko ÔÇô hrva┼íki meji.
Na strogem spo┼ítovanju in uveljavljanju schengenskih pravil mora Slovenija vztrajati tudi zato, da ne daje razloga Avstriji, da bi ta nadaljevala s svojim suspenzom schengenskega re┼żima na meji s Slovenijo, ki ga ta vzdr┼żuje kljub majhnemu ┼ítevilu (pod 100) tujcev, ki ilegalno vstopajo v Avstrijo iz Slovenije. ─îe lahko Avstrija suspendira schengenski re┼żim zaradi 100 ilegalcev, potem Slovenija mora odre─Źi Hrva┼íki soglasje za vstop v Schengen zaradi 15.000 ilegalcev, ki jih Hrva┼íka ne uspe ustaviti na svojih ju┼żnih in vzhodnih mejah, sicer se bo Slovenija zna┼íla v situaciji nekak┼ínega ┼żepa, saj bodo tujci zaustavljani (in obti─Źali) na na┼íi severni in zahodni meji.
Glede na utemeljene obojestranske ekonomske koristi je v interesu tako Slovenije kot Hrva┼íke, da Hrva┼íka ─Źimprej izpolni vse pogoje za vstop v schengensko obmo─Źje, zato naj vlada pozove vse dr┼żave za pomo─Ź Hrva┼íki pri njenih naporih za ureditev njenih mejnih in obmejnih problemov. Dokler Hrva┼íka tega ne bo uresni─Źila, naj Slovenija ne da soglasja za njen vstop v schengensko obmo─Źje.
Programski svet Koalicije civilne dru┼żbe SINTEZA-KCD, 15.1.2020

Slovenija v predste─Źajni agoniji

Janez Marke┼í v Sobotni prilogi Dela pi┼íe o stanju dr┼żavni┼íkega duha, politi─Źne kulture in osebne omike v Sloveniji leta gospodovega 2019.

Marke┼í pi┼íe: ┬╗Leto 2019 je minilo v znamenju odsotnosti notranje, predvsem pa tudi zunanje politike. Minilo je v ┼że tradicionalnem umanjkanju notranjih dru┼żbenih konceptov in tudi v vedno bolj samoumevni su┼íi dr┼żavni┼íkih likov, ki bi jih moralo poosebljati in simbolizirati.┬ź In sklene: Medtem, ko Slovenija izkazuje umanjkanje koncepta, se predsednik dr┼żave igra kot otrok v peskovniku, predsednik vlade ignorira zunanjo politiko, pozicija ┼íe nikoli ni imela toliko brezimnih likov, opozicija leva in desna pa se poenoti v nedopustni nekulturi parlamentarnega obna┼íanja.

Prebrati med-prazni─Źni komentar Janeza Marke┼ía ni dovolj. Odgovoren bralec bi se moral vpra┼íati o svoji vlogi in razmisliti o sklepu: “Dovolj je moje brezbri┼żnosti”(!)┬á┬á┬á┬á┬á┬á┬á

ZA POSODOBITEV VOLILNE ZAKONODAJE

Za uveljavitev 80. ─Źlena ustave RS, ki zagotavlja volivcem ┬╗odlo─Źilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom┬ź je nujna POSODOBITEV VOLILNE ZAKONODAJE.

Politiki in strankarski tehnokrati nasprotujejo spremembam volilnega sistema, saj bi le-te lahko ogrozile njihovo ponovno izvolitev, zato je za spremembe potreben aktiven anga┼żma vseh, posebno pa predstavnikov celotne lokalne skupnosti.

─îas je za spremembe!

Programski svet SINTEZE

Dopis posredovan vsem medijem – tudi ve─Ź-sto lokalnim