Author Archives: admin

Volilni sistem – tretji─Ź

┬áStekel je projekt ┬╗Ustanovitev Nacionalnega sveta za demokrati─Źno prenovo volilne zakonodaje┬ź.

V SINTEZI-KCD smo se celotno leto 2020 neuspe┼íno trudili, da bi politi─Źne stranke, poslance in Predsednika dr┼żave prepri─Źali, da je treba volilno zakonodajo temeljito demokratizirati. Zato smo se odlo─Źili, da povabimo sorodne subjekte civilne dru┼żbe (CD) k skupni ustanovitvi ┬╗Nacionalnega sveta za demokrati─Źno prenovo volilne zakonodaje┬ź. V torek, 12. januarja se je na prvi seji sestala Iniciativna skupina in dolo─Źila programske smernice za pospe┼íeno nadaljevanje priprav za ustanovitev Sveta, predvideno za februar. Potrjen je tudi osnutek poteka celotnega ┬╗Projekta NSVZ┬ź.
.
Ker bi ┼żeleli, da pri tej prenovi volilne zakonodaje sodeluje ─Źim ve─Ź aktivnih dr┼żavljanov, vas vabimo, da odgovorite na naslednji vpra┼íanji:
  1. Podpirate predlog, da bi bila udele┼żba na volitvah v DZ za dr┼żavljane obvezna?
  2. Podpirate predlog, da bi uzakonili mo┼żnost odpoklica poslanca?
Tiste, ki ┼żelite sodelovati, prosimo, da odgovore (z dodatno obrazlo┼żitvijo ali brez) po┼íljete na e-naslov : sinteza@t-2.net .
.
Vsak glas šteje!

prof. dr. Jo┼że Mencinger o dru┼żbeno-ekonomskem razvoju

Izjemen pogled na dru┼żbena in ekonomska dogajanja aktivnega sopotnika v intervjuju za Mladino.

Dobre, objektivne ocene o preteklih dogajanjih so nujna podlaga za uspe┼íno na─Źrtovanje bodo─Źnosti.

INTERVJU

Volilni sistem – drugi─Ź

Vabilo v skupen projekt: ┬╗Nacionalni svet za demokrati─Źno prenovo volilne zakonodaje┬ź.

Spoštovani,
Izteka se ┼íe eno leto, ko se na podro─Źju prenove volilne zakonodaje ni ni─Źesar spremenilo. Ne samo, da se politi─Źne stranke, vlada, Dr┼żavni zbor, Dr┼żavni svet in Predsednik republike Slovenije niso uspeli dogovoriti za prenovo te zakonodaje, ─Źeprav je ve─Ź kot 85 % dr┼żavljanov prepri─Źanih, da sedanja ni ustrezna ÔÇô storili so vse, da se nobena ideja, noben predlog za spremembo ni mogel razviti v resno razpravo in morebiten dogovor. Toliko o njihovem spo┼ítovanju suverenosti naroda in o tem, da je Slovenija demokrati─Źna dru┼żba.
V SINTEZI-KCD smo v preteklem letu obiskali vodstva prakti─Źno vseh politi─Źnih strank, DZ, DS in seveda tudi Predsednika dr┼żave. V teh razgovorih nam je postalo jasno, da se imenovani ne ┼żele, ne morejo oz. da se niso pripravljeni dogovoriti niti za skupno delovno ekspertsko skupino. Tako nam, ─Źe ┼żelimo stvari premakniti v smeri demokratizacije na┼íe dru┼żbe, ki jo du┼íi vse ve─Źja strankokracija, ostane zgolj mo┼żnost, da tako skupino, ki bo pripravila nov predlog Zakona o volitvah v DZ (in spremljajo─Źo zakonodajo), ustanovimo aktivisti raznih subjektov civilne dru┼żbe.
Odlo─Źili smo se, da vas povabimo v skupen projekt oblikovanja take skupine, ki smo jo delovno poimenovali ┬╗Nacionalni svet za demokrati─Źno prenovo volilne zakonodaje┬ź. ─îe ste pripravljeni enakopravno sodelovati v tem projektu, vas prosimo, da imenujete svojega predstavnika v Organizacijski odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev oz. imenovanje Nacionalnega sveta. Da bi bolje predstavili na┼ío zamisel, vam v prilogi po┼íiljamo prvo skico projekta v 7 korakih, ki poleg vsebinske opredelitve podaja tudi ─Źasovnico celotnega projekta.
Vse, ki se boste odzvali na to na┼íe povabilo, bomo v drugem tednu naslednjega leta povabili na vsebinski dogovor, ki bo morda moral potekati v obliki tele-konference (TK). Vendar smo prepri─Źani, da nas to ne bo ustavilo in da se bomo realizacije tega projekta lahko lotili v za─Źrtanih okvirih.
Ob tem vam in va┼íim sodelavcem ┼żelimo uspe┼íno delo v prihajajo─Źem letu, osebno pa veliko zdravja in zadovoljstva.
Predsedujo─Źi SINTEZE-KCD Emil Milan Pintar in Sekretar Miroslav Marc
.

Volilni sistem (prvi─Ź) – Kako zlomiti strankarsko alianso proti volivcem? in – komentarji.

Spomenka Hribar opozarja na zgodovinske izkušnje

Spomenka se spra┼íuje: ─îe bo Jan┼ía vodil vlado do  rednih volitev, bodo to morda po uvedbi demokracije prve s strani vlade prote┼żirane, strankarsko pristranske volitve?

Politi─Źne stranke, ki so sedaj v opoziciji, so bile ┼íe pred dobrega pol leta v poziciji. Te iste stranke vodijo isti ljudje, ki so takratno vlado zapravili. Ta-isti ljudje, ki ne zaupajo J. P. Damijanu, Erjavca pa sploh ne marajo, se ┼że prepirajo, minister ─Źesa bi kdo bilÔÇŽ

.

Spomenka Hribar: SE  ZGODOVINA PONAVLJA?

Vabljeni h komentiranju(!)

KORONA – CEPIVA

Delovanje cepiv proti covid-19

Gradivo za strokovno javnost

odpri

.

Volilni sistem

Kako zlomiti strankarsko alianso proti volivcem?

Komentar Miroslava Marc k ─Źlanku g. Mihel─Źi─Źa o “strankarski aliansi” je bil objavljen v SP Dela, 12.12.2020:
V Sobotni prilogi Dela (Delo, SP, 14. novembra 2020) je dr. M. Mihel─Źi─Ź objavil ─Źlanek o neustreznosti sedanje volilne zakonodaje in o nepripravljenosti politi─Źnih strank, da to zakonodajo spremenijo. Med drugim pi┼íe, da se poslanci opozicijskih strank obi─Źajno zgra┼żajo nad predlogi parlamentarne ve─Źine, ki zgolj s kozmeti─Źnimi popravki te zakonodaje volivcem ne omogo─Źijo vpliva na izvolitev. Ob enem pa takrat, ko so isti poslanci v polo┼żaju parlamentarne ve─Źine, prav tako niso pripravljeni ponuditi sprememb, ki bi dr┼żavljanom resni─Źno dale mo─Ź vplivati na sestavo DZ. Nakar se vpra┼ía: ┬╗ÔÇŽali gre pri tem za spontano odzivanje ali dogovorjeno igro med strankarskimi klubi?┬ź
Zakaj vodstvom politi─Źnih strank obstoje─Źi volilni sistem ustreza? Ker, glede na poznavanje volilnih preferenc posameznih obmo─Źij, lahko z veliko gotovostjo oblikujejo kandidatne liste tako, da bodo pri┼íli v parlament njihovi izbranci. Utopi─Źno je pri─Źakovati, da bodo ti poslanci sami sprejeli sklep, ki bo – in to je neizprosno dejstvo ÔÇô poslab┼íal strankarski polo┼żaj in verjetnost njihove ponovne izvolitve. V kako neznosni situaciji smo, dokazuje tudi dejstvo, da jih k temu ne more prisiliti niti Ustavno sodi┼í─Źe!?
Absurd celotne situacije je v tem, da volilna pravila dolo─Źajo ┬╗izvoljenci┬ź, tisti pa, ki izbirajo, torej volivci, pa o tem ne smejo ni─Źesar re─Źi. Na volitvah dr┼żavljani izberejo predstavnike, katerim za─Źasno prenesejo svojo suverenost, z vsemi zadol┼żitvami in odgovornostjo. Torej, na─Źin izbora mora biti stvar volivcev, ne pa izvoljenih. Lahko bi kve─Źjemu govorili o nekak┼íni ┬╗dru┼żbeni pogodbi┬ź med volivci in politi─Źnimi strankami, nikakor pa ne moremo sprejeti sedanjega diktata politi─Źnih strank, ki volilni sistem razumejo kot orodje za neomejeno, lastno re-elekcijo.
Upravljanje vsakega sistema, tudi dr┼żave, je zaupano vodstvu in volilni sistem pomembno vpliva na kvaliteto upravljanja dr┼żave. Neustrezno (nesposobno ali celo koruptivno in kleptomansko) vodenje Sloveniji in njenim dr┼żavljanom, ┼że ve─Ź kot dve desetletji, povzro─Źa hudo ┼íkodo. Glede na to, da se parlamentarne stranke niso pripravljene odre─Źi neomejenemu kadrovskemu pirovanju, moramo volivci razmi┼íljati o drugih mo┼żnostih.
Pri civilno dru┼żbenem gibanju SINTEZA-KCD predlagamo oblikovanje ustrezne komisije (Nacionalnega sveta) za pripravo celovitega predloga nove volilne zakonodaje. Predlog naj dr┼żavljani sprejmejo in potrdijo na referendumu. V komisiji bi morali biti najuglednej┼íi (strankarsko nevezani) posamezniki razli─Źnih javnosti (strokovnosti), ki bodo sposobni odgovoriti tako na vpra┼íanja KAJ potrebujemo in ┼żelimo, kot tudi na vpra┼íanja KAKO to vgraditi v celovito prenovljen volilni sistem. Komisijo lahko imenuje predsednik dr┼żave, lahko jo pa po Islandskem zgledu vzpostavi tudi ljudstvo.

.

V istem ─Źasopisu je bil objavljen tudi prispevek Emila Milana Pintar “KAKO STA POVEZANA VOLILNI SISTEM IN KORUPCIJA”:
V Sobotni prilogi Dela (Delo, SP, 14. novembra 2020) je dr. M. Mihel─Źi─Ź objavil odli─Źen ─Źlanek o pomanjkljivostih na┼íe sedanje volilne zakonodaje oz. o sprenevedanju na┼íih politi─Źnih strank, ko bi bilo potrebno to zakonodajo spremeniti. Z njegovimi mislimi se v celoti strinjam. Tudi sam sem prepri─Źan, da ne bodo zado┼í─Źale zgolj kozmeti─Źne spremembe (npr. sprememba velikosti okrajev), temve─Ź bo potrebna temeljita demokrati─Źna prenova celotnega volilnega sistema, sicer bo Slovenija ┼íe naprej tonila v razvojno neuspe┼ínost. Naj posku┼íam to misel poglobiti in pojasniti.
Dr. Mihel─Źi─Ź pravilno naslovi na┼íe politi─Źne stranke kot tisto politi─Źno silo v na┼íi dru┼żbi, ki vztrajno, ┼że ─Źetrt stoletja, blokira ne samo spremembe, temve─Ź celo resen razgovor o potrebnih spremembah volilnega sistema. Hkrati pa z uveljavljanjem glasovalnega avtomatizma v DZ tako razpravo ali iskanje re┼íitve blokira tudi med poslanci. S tem je, ne da bi pojem posebej opredeljeval, g. dr. Mihel─Źi─Ź, natan─Źno orisal sedanje stanje na┼íe dru┼żbe, ki ga poimenujemo kot ┬╗strankokracija┬ź.
Kaj je pravzaprav strankokracija? Politolo┼íko gledano je to politi─Źni sistem, v katerem imajo politi─Źne stranke popolno politi─Źno mo─Ź in je dru┼żbeno-civilni nadzor nad njimi prakti─Źno nemogo─Ź. ┼áe ve─Ź: da bi bilo njihovo delovanje (vsaj videti) legitimno, so si na nekaterih podro─Źjih prikrojile zakonodajo svojim posebnim interesom.
Taki podro─Źji sta predvsem dve: prvo je podro─Źje proti-korupcijske zakonodaje in prakse, drugo podro─Źje volilne zakonodaje. Poglejmo si delovanje na┼íe strankokracije na teh podro─Źjih malo pobli┼że.
Slovenija je v zadnjih desetletjih postala ena najbolj korumpiranih dr┼żav v Evropi. Raziskava revizijske hi┼íe Ernst&Young jo je leta 2013 postavila povsem na prvo mesto, s 96 % zaznavanjem korupcije v gospodarstvu. Ve─Źino te korupcije poteka na podro─Źju, ko je delodajalec dr┼żava (javni razpisi, itd.), pri ─Źemer prednja─Źijo razpisi za investicijske projekte v gradbeni┼ítvu TE┼á 6, Karavanke, 2TDK, ÔÇŽ). Povsem razumljivo je, da korupcija na relaciji dr┼żava (vlada) ÔÇô podjetja ni mogo─Źa brez sodelovanja dr┼żavnih uradnikov ali/in funkcionarjev. Ilustracijo tega stanja nam poka┼że primer, kako so potekali spomladi letos razpisi za nabavo medicinske opreme za boj proti pandemiji virusa covid-19. Na─Źin, kako so se ┼że v nekaj urah po objavi razpisov (verjetno pa tudi ┼że prej) na svojih politi─Źnih zvezah pojavili vsi strici sedanje vlade iz ozadja, je bil frapanten. Pravi ┬╗─Źrni petek┬ź slovenske politi─Źne korupcije.
Slovenske politi─Źne stranke so torej v zadnjih dveh desetletjih oblikovale zakonodajo in politi─Źno prakso, ki gospodarsko in politi─Źno korupcijo ne le omogo─Źa, temve─Ź jo tudi tolerira in celo nagrajuje. ─îe namre─Ź dr┼żava ob dokazani korupciji ali kraji ni pripravljena odvzeti nezakonito pridobljenega premo┼żenja, potem moramo to premo┼żenje razumeti kot od dr┼żave priznano nagrado za kriminal in korupcijo ÔÇô pa naj gre za tolerirano utajo davkov, podkupnine, nezakonito izpla─Źevanje raznih dodatkov in pribolj┼íkov dr┼żavnih uslu┼żbencev ali za nepotisti─Źno podeljevanje slu┼żb – sinekur.
Podobno je stanje na podro─Źju volilnega sistema. Politi─Źne stranke so oblikovale sistem, ki jim zagotavlja popoln monopol ┼że v oblikovanju kandidatnih list. Kandidiranje predstavnikov Civilne dru┼żbe so odrinile z nemogo─Źimi (pravno: nesorazmernimi) pogoji. Z odpravo prednostnega glasu pa so dokon─Źno minimalizirale vpliv volivcev na dejansko izvolitev poslancev, s tem pa kr┼íile tudi ustavna dolo─Źila. Povedano preprosto: na┼íe politi─Źne stranke svojim volivcem ne zaupajo.
Seveda dr┼żavljani na to dogajanje reagirajo z ogor─Źenjem in s povratnim nezaupanjem v politi─Źne stranke, ki hitro nara┼í─Źa. Prepad med ljudstvom in politi─Źno nomenklaturo se tako vse bolj pove─Źuje in nas sili v absurdno dilemo: naj zamenjamo ljudstvo ali politi─Źne stranke?
To medsebojno nezaupanje pa ima tudi ┼íir┼íe dru┼żbene posledice: nezaupanje v vladne ukrepe za omejitev pandemije korona-virusa ali celo njihovo zavestno zavra─Źanje. Zakaj v Novi Zelandiji ali Avstraliji ali na ┼ávedskem, kjer ljudje zaupajo vladi in spo┼ítujejo njene ukrepe, ljudje izra┼żajo 90 odstotno pripravljenost na cepljenje, pri nas pa komaj 30 %?!
─îe ne bomo re┼íili te absurdne dileme nara┼í─Źajo─Źega medsebojnega nezaupanja, lahko ┼że naslednje volitve opredelimo kot nelegitimne, saj je ve─Ź kot 85 % volivcev prepri─Źanih, da je treba volilni sistem spremeniti. ┼áe ve─Ź: ene naslednjih volitev se bodo, ─Źe ne bomo pravo─Źasno ukrepali, prav gotovo zgodile na ulici.
Volilni sistem je namre─Ź sistem, s katerim volivci (dr┼żavljani), ki so nosilci nacionalne suverenitete, izberejo tiste, na katere za─Źasno (do naslednjih volitev) prenesejo del oblasti. Drugi del te suverenitete udejanjajo v javnem nadzoru tako samih volitev kot kasneje delovanja oblasti. Seveda, ─Źe govorimo o demokrati─Źni dru┼żbi. V nasprotju z njimi na┼íega sedanjega dru┼żbeno-politi─Źnega sistema ne moremo razumeti druga─Źe kot obliko specifi─Źne, proti-ustavne diktature politi─Źnih strank, saj so vlade povsem razgradile civilno-dru┼żbeni nadzor njihovega terorja (primer: uni─Źenje referendumskega sistema odlo─Źanja).
Skratka, vladajo─Źa politika se obna┼ía, kot da je dr┼żava instrument njene trajne oblasti. In to tista politika, ki s svojimi uradniki in funkcionarji neposredno sodeluje v ve─Ź kot 80 % zaznane korupcije!
Prav neposredna povezava politike s korupcijo povsem jasno ka┼że, zakaj na┼íe politi─Źne stranke (┼íe) niso pripravljene na spremembo volilne in proti-korupcijske zakonodaje. Najmanj, kar bi morala storiti vladajo─Źa politika ┼íe v tem mandatu, je uveljavitev prednostnega glasu za naslednje volitve ter sprejeti zakonodajo o ugotavljanju izvora premo┼żenja (finan─Źna policija), o striktnem odvzemu premo┼żenja nezakonitega izvora (brez zastaranja) in o za─Źasni prepovedi opravljanja politi─Źnih funkcij kaznovanim ljudem in ljudem v postopkih. Morala na┼íe politike (politikov) je namre─Ź tako na psu, da ni mogo─Źe ra─Źunati na njihovo spo┼ítovanje integritete, temve─Ź jo je treba uzakoniti. Na to smo v SINTEZI-KCD ve─Źkrat opozorili tudi Predsednika Pahorja, vendar se stvari ne premaknejo.
Premike moramo torej za─Źeti v civilni dru┼żbi, najverjetneje z ustanovitvijo nekak┼ínega Nacionalnega sveta za demokrati─Źno prenovo volilne zakonodaje, kajti prav ta zakonodaja je mati najve─Źjih te┼żav, prevlade nesposobnosti, nemorale in korupcije v obstoje─Źi politi─Źni nomenklaturi.
G. dr. Mihel─Źi─Ź bi prav lahko v takem telesu igral eno vodilnih vlog.

Spomenka Hribar ob 30-letnici

Slovesnost ob 30. obletnici podpisa sporazuma strank o skupnem nastopu na plebiscitu

Podpis predstavlja pomembno prelomnico v slovenski zgodovini, saj so politi─Źne stranke z njim dokazale, da je medsebojne razlike in nasprotovanja mo─Ź prese─Źi v dobro skupnosti.
Spomenka Hribar, pobudnica sporazuma, je ob 30. letnici podpisa v nagovoru orisala svoj pogled na takratno dogajanje.
Sporazum vseh strank pred plebiscitom je bil posledica politi─Źne potrebe po preseganju nezaupanja med pozicijo in opozicijo oz. potrebe po usklajenem delovanju obeh v korist ─Źim bolj┼íega izida.
Demos je v dveh letih svojega mandata naredil ve─Ź kot vse kasnej┼íe vladne garniture: izpeljal je osamosvojitev, jo voja┼íko obranil, ustanovil slovensko vojsko, dr┼żavo, sestavil in sprejel prvo Ustavo R Slovenije, uvedel svoj denar (tolar), dosegel mednarodno priznanje dr┼żave – in v vsem tem ─Źasu zagotavljal socialno, kulturno in politi─Źno vzdr┼żnost.
Demos ni razpadel zaradi rovarjenja nekdanjih komunistov niti ne zato, ker naj ne bi bil sposoben vladati; ne, po slabih dveh letih se je sam ukinil, ker v njem ni bilo soglasja, da bi ponovil totalitarno zgodovino, tokrat v desni varianti.

Govor Spomenke Hribar

O denarni politiki ECB

Sodelujo─Źe na virtualni razpravi na temo ┬╗Denarna politika ECB┬ź je Banka Slovenije zaprosila, da zapi┼íemo svoja stali┼í─Źa. Spodaj je zapis Andreja Cetinski.

O denarni politiki ECB ÔÇô teze:

1. Splo┼íno gospodarsko in dru┼żbeno okolje je v razvitem svetu spri─Źo aktivnega uresni─Źevanja neoliberalnih usmeritev danes pomembno druga─Źno, kot je bilo pred nekaj desetletji. Verjetno je najve─Ź sprememb povzro─Źilo udejanjenje naslednjih dveh usmeritev:
a) Svobodnega prehoda blaga in kapitala med dr┼żavami naj se ne omejuje. Od sprememb, ki so rezultat te usmeritve, je primerno izpostaviti naslednji dve:
– Mo─Źno se je okrepila ekonomska in splo┼ína dru┼żbena mo─Ź kapitala, seveda v ┼íkodo demokracije.
– Poslab┼íal se je gmotni polo┼żaj dela; pa tudi njegova dru┼żbena mo─Ź, ki se jo uresni─Źuje preko sindikatov in levih politi─Źnih strank, je vse ┼íibkej┼ía.
b) Vpliv in ekonomsko vlogo dr┼żave naj se temeljito omeji v prid trga. To usmeritev se je uspe┼íno uresni─Źevalo predvsem z dvema ukrepoma:
– s pospe┼íeno privatizacijo in omejevanjem investicijskih aktivnosti dr┼żave, tudi v dejavnostih, ki so tr┼żno manj atraktivne (infrastruktura);
– z radikalnim zmanj┼íanjem dav─Źnih obremenitev za premo┼żne sloje (tudi s pomo─Źjo dav─Źnih oaz), to pa je finan─Źno najbolj prizadelo socialno dr┼żavo in njene javne aktivnosti, kot sta zdravstvo in skrb za okolje.

.

2. Rezultati neoliberalizma se neugodno odra┼żajo predvsem v naslednjih oblikah:
a) Zaradi ┼íibkosti dr┼żave pri njenem lastnem razvojnem usmerjanju je prizadeta konkuren─Źnost njenega gospodarstva, ┼íe predvsem v primerjavi z dr┼żavami, ki so ohranile mo─Źno in razvojno aktivno dr┼żavo (Kitajska).
b) Ena od posledic odsotnosti dr┼żave pri usmerjanju gospodarskega in dru┼żbenega razvoja je mo─Źan razmah potro┼íni┼ítva, ki temelji na veliki porabi fosilnih goriv, to pa resno ogro┼ża podnebne razmere na zemlji.
c) Sodobno dru┼żbo obremenjujejo velike, za ve─Źino nesprejemljive in zato nevzdr┼żne socialne in premo┼żenjske razlike.
d) Splo┼íno sprejete dru┼żbene vrednote (resnicoljubnost, po┼ítenost, solidarnost,ÔÇŽ) so mo─Źno erodirale, kar vse bolj ote┼żuje demokrati─Źno urejanje dru┼żbenih razmerij, najbolj pa upravljanje dr┼żave.

.

3. Neoliberalizem je pomembno spremenil tudi okolje, v katerem deluje denarna politika. To se odra┼ża predvsem v naslednjem:
a) Ob rev┼í─Źini velikega dela prebivalstva ima njegov premo┼żnej┼íi del obse┼żne denarne prihranke, ki se odra┼żajo tudi v vse ve─Źjih ban─Źnih vlogah. Zaradi skromnega investiranja (┼íe predvsem dr┼żave) in glede na prihranke posledi─Źno tudi sicer skromnega povpra┼íevanja po kreditih so se v ban─Źnem sistemu pri─Źeli pojavljati veliki likvidnostni prese┼żki, ki delujejo gospodarsko vse prej kot koristno in predstavljajo zato za denarno politiko resen problem.
b) Obrestna mera je kot osrednji in┼ítrument denarne politike za usmerjanje tr┼żnega povpra┼íevanja in zagotavljanje splo┼íne cenovne stabilnosti na uporabnosti mo─Źno oslabela. Ta politika zato i┼í─Źe in tudi ┼że uvaja nove oblike svojega delovanja.

.

4. Za sanacijo te┼żav, ki jih povzro─Źajo pod 3a omenjeni likvidnostni prese┼żki, ECB po letu 2015 uporablja zelo dobro re┼íitev: ona sama kakor tudi centralne banke EU dr┼żav s prese┼żki v velikem obsegu financirajo nakupe vrednostnih papirjev, ki jih izdajajo finan─Źno podhranjene EU dr┼żave. Po tej poti, ki je po vsebini fiskalne narave, torej ECB pomaga razre┼íevati enega od problemov, ki ga je dr┼żavam povzro─Źil neoliberalizem in je nastal zaradi prenizkih obdav─Źitev visokih dohodkov in premo┼żenja.

.

5. EU je pred kratkim predstavila predlog svojega sedemletnega prora─Źuna, katerega osrednji del je obse┼żna finan─Źna podpora njenim ─Źlanicam, deloma v obliki nepovratnih sredstev, prete┼żno pa v obliki ugodnih kreditov. Domnevam, da naj bi bila vloga ECB pri financiranju tega prora─Źuna klju─Źna in naj bi se jo izvajalo v skladu s tem, kar navaja prej┼ínja to─Źka tega zapisa. ─îe je ta domneva pravilna, gre pri tem za aktivnosti ECB, ki si si zaslu┼żijo vso podporo. Pozoren pa velja biti na to, da so finan─Źni potenciali prekomerne likvidnosti ban─Źnega sistema v velikem delu ┼że iz─Źrpani in ECB se zato utegne znajti v sku┼ínjavi, da bo EU prora─Źunske potrebe podprla tudi s prekomerno emisijo denarja. To pa utegne povzro─Źiti nove probleme druga─Źne narave.

.

6. Ukrepi iz prej┼ínjih to─Źk 4 in 5 re┼íujejo zadrege, s katerimi se ta ─Źas v EU sre─Źujeta denarna, ┼íe bolj pa fiskalna politika. Ne odpravlja pa se z njimi vzrokov, zaradi katerih so te┼żave nastale. Zato jih je smiselno obravnavati kot ukrepe prehodne narave, dolgoro─Źneje gledano pa jih je potrebno nadomestiti s trajnej┼íimi re┼íitvami. Vsebina slednjih naj bo predvsem zasnovana na opustitvi usmeritev, o katerih govori to─Źka 1 tega zapisa. Tudi sicer naj denarna politika prednostno izhaja iz spoznanja, da danes bolj kot kdaj prej potrebujemo mo─Źno dr┼żavo, ki se jo demokrati─Źno in u─Źinkovito upravlja v korist ve─Źine njenih prebivalcev. Slednje naj ne velja le za posamezne evropske dr┼żave, pa─Ź pa najmanj v enaki meri tudi na njihovo ┬╗zvezno┬ź dr┼żavo, to je EU. Uresni─Źevanje te usmeritve naj bo tudi eden elementov denarne politike ECB. Zato je toliko bolj pomembno, da se ukrepe iz to─Źke 5 izvaja na na─Źin, ki bo krepil demokrati─Źno EU, ne pa avtokracije nekaterih njenih ─Źlanic.

.

Andrej Cetinski, Sinteza, 25.11.2020

____________

KOMENARJI:

Razmislek o ideologiji

Ustavimo se in izberimo pravo pot!

Pravzaprav mi resni─Źno ni jasno, kako to, da smo se vsi skupaj ponovno zna┼íli kot talci ne samo enega ─Źloveka, temve─Ź ideologije, za katero sem mislil, da je vsaj pre┼żiveta, ─Źe ┼że ne popolnoma pora┼żena, t. j. ideologija ve─Źvrednosti in superiornosti, egoizma in narcizma. Ideologija, ki je v prej┼ínjem stoletju v dvajsetih in tridesetih letih pritegnila brezpravne ter izkori┼í─Źane mno┼żice, pa tudi bogate industrialce in verske vplivne┼że. Ideologija s posledico primitivnega nasilja. Na ulici, v sistemu in na planetu. Vojni svetovnega obsega, ki sta povzro─Źili toliko zla kot ┼íe nikoli v zgodovini, sta se sicer kon─Źali. In to z velikimi ┼żrtvami z zmago dobrega nad zlim. Posledi─Źno tudi z upanjem v mir in bolj┼ío prihodnost.
Dana┼ínja Evropa po dolgem ─Źasu vendarle ┼żivi v zdru┼żenju, ki pomeni biti porok dejanskega miru, so┼żitja in naj bi omogo─Źal vsakomur neko dostojno ┼żivljenje. Pa vendar se zdi, da se pod krinko ┬╗demokracije┬ź ali bolje re─Źeno njene la┼żne oblike, ponovno vra─Źamo v nekatera temna pretekla obdobja. Spra┼íujem se: ┬╗Kako to, da ponovno zahajamo na stranpoti tako v Sloveniji kot tudi v dr┼żavah ┼íir┼íe domovine npr. na Poljskem, Mad┼żarskem in v posameznih delih dru┼żbe drugod?┬ź
Odgovor je pravzaprav lahek. Nismo bili vsakodnevno pozorni na vse odklone v dru┼żbi. Na vse la┼żnive in pokvarjene ljudi, ki so imeli in ┼íe imajo vpliv. Bodisi kot politiki, ideologi, finan─Źni mogotci ali verski dostojanstveniki. Pod krinko demokrati─Źnosti so prevzeli in ┼íe prevzemajo klju─Źna mesta v dr┼żavi ter vplivajo na ┼żivljenje in zdravje vseh nas. Marsikdo se jih boji. Nekateri jim tudi slepo verjamejo in se jim podrejajo.
Marsikdo pa se je tem navideznim demokratom zoperstavil. Pokon─Źno, z besedami in dejanji. Ne samo petkovi ┬╗kolesarji.┬ź Tudi pogumni novinarji in uredniki, kulturniki od dr. Borisa A. Novaka do vseh neimenovanih, razumniki z ddr. Rudijem Rizmanom na ─Źelu ter seveda vsi drugi, ki se izpostavljajo v vsakdanjem ┼żivljenju. Jasno in glasno je potrebno povedati trenutnim oblastnikom, da je vsakr┼íno nasilje in gro┼żnja z njim, vsem navedenim in drugim dr┼żavljanom absolutno nesprejemljivo. Njihove organizirane in primitivne poteze so pokvarjene in bolne! Ne samo vlo┼żitev to┼żbe zoper svetovno priznanega intelektualca in humanista ddr. Rudija Rizmana, tudi uvajanje patolo┼íkih vi┼íin nekaterih kazni in namernega odpu┼í─Źanja ljudi, ki jim niso ideolo┼íko blizu, so absolutno nesprejemljivi. Kljub temu, da imajo monopol oblasti, nimajo pravice zlorabljati sistema, to je dr┼żave, za svoje blodnjave oblastne ┼żelje. Nikjer in nikoli jim nih─Źe od nas ni dal pooblastila za tak┼íen deformiran azilni center, kot se nahaja v Postojni, ki bo namesto svoje turisti─Źne znamenitosti Postojnske jame, kmalu bolj znana kot slovenski Guantanamo. ┼Żica, ki jo je postavila Cerarjeva vlada ob tihi in glasni podpori SDS, je dokaz, kako se po─Źasi nesprejemljive ideje in dejanja pretvarjajo v ┬╗normalno┬ź in ┬╗demokrati─Źno┬ź stanje. Nikar ne dopustimo, da se ta ┬╗normalnost┬ź ustali. Svetel trenutek v tem predoru oz. bolj┼íe re─Źeno v temnem prepadu je odlo─Źitev ustavnega sodi┼í─Źa, da zadr┼żi rehabilitacijo izdajalca Leona Rupnika. Ali morda kdo ne vidi povezave z dana┼ínjim trenutkom? Vseeno priporo─Źam razmislek. Tudi ta odlo─Źitev bo ogledalo na┼íe dr┼żave doma in v svetu. Bo lakmusov papir oz. kri┼żi┼í─Źe, na katerem se bo potrebno odlo─Źiti, po kateri poti bomo ┼íli naprej. Mislim, da nas vodniki trenutno usmerjajo ┼íe globlje v prepad. Ustavimo se in izberimo pravo pot!
Miloš Šonc, Sinteza, 25.11.2020

Poziv za zaustavitev postopka sprejemanja Zakona o Demografskem skladu

Zakonodajno-pravni slu┼żbi Dr┼żavnega zbora RS
Poslano tudi:
  • Vladi RS
  • Poslanskim skupinam, odborom in Komisijam DZ
  • Ra─Źunskemu sodi┼í─Źu;
  • Komisiji za prepre─Źevanje korupcije;
  • Medijem

Spoštovani,
SINTEZA-KCD je objavila predlog stali┼í─Ź do predlogov Zakona o Demografskem skladu. Iz razli─Źnih subjektov civilne dru┼żbe in strokovne javnosti smo dobili ┼ítevilne odzive, ki so vsi potrjevali na┼ía stali┼í─Źa, predvsem opozorilo, da se je razprava o Demografskem skladu (DS) iz vsebinske spremenila v prepir o tem, kdo bo upravljal s temi sredstvi. Na┼ía stali┼í─Źa je potrdila tudi KPK, ki je opozorila, da predvideni model upravljanja s skladom predstavlja veliko korupcijsko tveganje.
Pozivamo vas, da oba predloga zakona (vladnega in opozicijskega) zavrnete in postopek sprejemanja vrnete na za─Źetek, z opozorilom, da je razprava krenila v napa─Źni smeri in da zakonska materija oz. re┼íitve, ponujene v predlogih, odstopajo od zastavljenih ciljev.
V SINTEZI-KCD smo prepri─Źani, da je model, ki ga ponujata predloga zakonov, neustrezen in ne omogo─Źa kvalitetnega upravljanja s sredstvi, ki so pravzaprav sredstva dr┼żavljanov. Ustrezen model bi moral izhajati prav iz tega dejstva in zagotoviti sistem upravljanja, ki bi vklju─Źeval razli─Źne subjekte (poleg predstavnikov dr┼żavnih organov tudi predstavnike civilne dru┼żbe, npr. ZDUSA itd.). Nadzorni svet bi moral imenovati Dr┼żavni zbor, ne vlada in v njem predstavniki dr┼żave ne bi smeli imeti ve─Źine.
Zavedamo se, da politika slabo sli┼íi stali┼í─Źa civilne dru┼żbe in ┼íe slab┼íe upo┼íteva. Toda ob tem opozarjamo, da tudi sedanja politi─Źna garnitura ne more ra─Źunati na trajno oblast. In ─Źe bo v svoji kratkovidnosti oblikovala model upravljanja s skladom, ki bi ji trenutno ustrezal zaradi monopolnega polo┼żaja aktualne oblasti v njem, bo ta ustrezal tudi prihodnji politi─Źni strukturi in ─Źe danes predstavlja korupcijsko tveganje (in prilo┼żnosti) za sedanjo oblast, ga bo enako tudi za naslednjo.
Zato vas pozivamo, da v imenu preproste politi─Źne po┼ítenosti in korektnosti vztrajate pri takem oblikovanju zakona, ki bo omogo─Źal sodobno upravljanje po evropskem vzoru in uzakonil kvaliteten ter u─Źinkovit nadzor. Pri tem izhajamo iz dejstva, da ste v slu┼żbi dr┼żavnega zbora, ki naj bi vsaj upo┼íteval, ─Źe ne ┼że (za)┼í─Źitil interes dr┼żavljanov po kvalitetnej┼íem upravljanju dr┼żavnega premo┼żenja, kot ga nam ponujajo oz. zagovarjajo vlade.
S pozdravi in spoštovanjem!
Programski svet SINTEZE-KCD, 27.10.2020