Author Archives: admin

Objava pisma ge. Aleksandri Pivec z dne 15.4.2020

V SINTEZI-KCD z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v stranki DESUS. Hkrati pa moramo poudariti, da nas dogodki ne presene─Źajo. ┼Że v dneh, ko se je vodstvo DESUSA ┼íe odlo─Źalo za sodelovanje z g. Jan┼ío, nam je bilo jasno, da je to nevarna igra, ki jo bo DESUS kot stranka te┼żko pre┼żivel. Iz istih razlogov, kot se pod te┼żko Jan┼íevo avtokratsko roko v 20 letih v SDS ni oblikovalo sodobno socialdemokratsko jedro, je enakopravno sodelovanje politi─Źnih strank z SDS na socialdemokratskih na─Źelih ─Źista utopija.
Izku┼ínje iz preteklih obdobji, ko je g. Jan┼ía postal mandatar, so jasno opozarjale: enakopravno sodelovanje z njegovo stranko ni mogo─Źe, sklepati z njim neke dogovore (npr., da ne bo odpiral ideolo┼íkih tem ali deloval predvsem revan┼íisti─Źno) je ─Źista samoprevara in politi─Źna naivnost, ki nazadnje raz┼żre sleherno stranko, ki posku┼ía sodelovati z njim na na─Źelih enakopravnosti. To je izkusila ob prvem sodelovanju z Jan┼ío stranka NSI, ki je nato izpadla iz DZ in komaj ohranila (obnovila) svojo politi─Źno identiteto. (Kako se bo zanjo kon─Źalo tokrat, lahko samo ugibamo. Toda ─Źlovek, ki pod Jan┼íevim vodstvom vlade prevzame ┬╗njegov┬ź resor za obrambo, poka┼że visoko stopnjo politi─Źne neizku┼íenosti in naivnosti). Prav to se danes dogaja DESUSU, toda tokrat o─Źitno ne zaradi politi─Źne naivnosti gospe Piv─Źeve, temve─Ź zaradi iskanja osebnih koristi in za┼í─Źite v sodelovanju z SDS.
V SINTEZI-KCD smo takrat, ko za te njene mahinacije ┼íe nismo vedeli, smatrali za svojo moralno obveznost, da na te na┼íe ugotovitve opozorimo gospo Piv─Źevo, ki je takrat komaj prevzela vodenje DESUSA. Dne 15.4.2020 smo ji napisali pismo, ki vam ga danes po┼íiljamo. Odgovora seveda nismo dobili.
Kasneje se je sicer izkazalo, da je bilo takrat ┼że prepozno: da je bila celo izvolitev Piv─Źeve na ─Źelo DESUSA del ┼że sklenjene kravje kup─Źije (kasnej┼íega vstopa DESUSA v Jan┼íevo vlado) in na─Źrtovana od zunaj. Kljub temu pa so na┼ía takratna opozorila ┼íe danes relevantna, tudi za sedanje odlo─Źanje poslancev DESUSA, kako naprej.
Zato omenjeno pismo objavljamo na naši spletni strani in ga hkrati pošiljamo medijem in poslancem DESUSA.

Pismo ge. Aleksandri Pivec z dne 15.4.2020

Zakaj je zamišljeni demografski sklad slaba ideja

Prof. Mramor: ┬╗┼Że dolgo nisem videl tako nestrokovnega predloga, ki bo imel mnogo ve─Ź negativnih kot pozitivnih posledic┬ź.

Dr┼żava za najete kredite jam─Źi tudi s svojim premo┼żenjem. S prenosom drugih obveznosti na to premo┼żenje se bo bonitetna ocena dr┼żave mo─Źno poslab┼íala in stro┼íki financiranja kreditov mo─Źno pove─Źali.

Re┼íitev demografskega problema je mogo─Źe iskati predvsem v smeri ve─Źanja produktivnosti, ne z ve─Ź dela, temve─Ź z ve─Ź pameti in v ─Źim ve─Źjem ┼ítevilu delovno aktivnega prebivalstva.

Klju─Źno je narediti vse, da se pove─Źa produktivnost in da se delo, ┼íe posebej dobro delo, ┬╗spla─Źa┬ź.

Problem korporativnega upravljanja in negativno politi─Źno in interesno prepletenost pri upravljanju podjetij v dr┼żavni lasti je bolj smiselno re┼íevati posebej in samostojno.

Ve─Ź v MNENJU ((pdf)) prof. dr. Du┼íana Mramorja

Algoritmi (ne)sprave

Konflikt med etikama demokracije in avtoritarizma ni edini razlog za nespravnost. Tudi pri oblikovanju vlade uporabljamo re┼íitev, ki politiko mo─Źno razdvaja – koalicijska vlada.
Ve─Ź ali manj isti razlogi, zaradi katerih je na┼ía demokracija vse bolj ┼íibka, povzro─Źajo tudi vse ve─Źjo razdvojenost dru┼żbe.
Politi─Źne razprtije = Neu─Źinkovito upravljanje dr┼żave.

Slovenci smo politi─Źno vse bolj razdvojeni. Vzroke za to nesre─Źno ravnanje pojasnjuje Iztok Simoniti v obse┼żnem tekstu z gornjim naslovom. ─îe sem ga pravilno razumel, naj bi bila te┼żava predvsem v tem, da so na┼íe spravne aktivnosti zasnovane na dveh razli─Źnih eti─Źnih sistemih, med katerima pa je nepomirljiv konflikt. Eden od njiju je etika demokracije, ki prednostno zagovarja na─Źelo, da si naj ljudje vodstvo (dr┼żave, organizacije,..) sami izberejo, to pa mora zavzeto slu┼żiti njihovim interesom. Drugi je etika mon(ote)izma ÔÇô osebno mi je bli┼żje poimenovanje ┬╗etika avtoritarizma┬ź -, njena temeljna usmeritev pa je, da se naj ─Źlovek versko podreja edinemu bogu oziroma njegovemu namestniku na Zemlji, posvetno pa vrhovnemu vodji. Klju─Źne vsebine etike demokracije so oblikovali protestanti in zato je med protestantsko in demokrati─Źno etiko veliko podobnosti, etika mon(ote)izma pa prednostno sledi usmeritvam katoli┼íke Cerkve. Da si katoli┼íka in protestantska etika nista ravno blizu, nam zgodovina nudi dovolj dokazov, razlike med njima pa se v tem ─Źasu odra┼żajo tudi v podpori, ki jo Cerkev daje avtoritarno usmerjenim politikam, najve─Źkrat v ┼íkodo demokracije.
Z gornjo razlago se da poleg te┼żav, ki jih imamo Slovenci zaradi svoje razdvojenosti, bolje razumeti tudi nekatere druge aktualne pojave, s katerimi smo se in se ┼íe sre─Źujemo predvsem v politiki. Recimo to, zakaj je med vojno slovenska Cerkev brez ve─Źjih zadr┼żkov kolabolirala z avtoritarnim fa┼íizmom, ali pa to, zakaj je demokrati─Źno upravljanje dr┼żav v protestantskih dr┼żavah u─Źinkoviteje kot v katoli┼íkih, kar je poleg drugega ena resnej┼íih zavor pri uresni─Źevanju ─Źvrstej┼íe integracije EU. Ta ─Źas pa je za nas Slovence ┼íe posebno aktualna podpora Cerkve, s katero nedvomno lahko ra─Źuna sedanji predsednik vlade pri uresni─Źevanju svoje ambicije, da demokrati─Źno upravljanje dr┼żave vsaj po vsebini nadomestil z avtoritarnim vodenjem.
Konflikt med etikama demokracije in avtoritarizma pa ni edini razlog za nespravnost nas Slovencev. Politi─Źne razprtije nam namre─Ź poglablja tudi neu─Źinkovito upravljanje dr┼żave, zaradi katerega razvojno napredujemo veliko po─Źasneje, kot bi objektivno lahko. Razlogov neuspe┼ínega upravljanja je ve─Ź, izpostaviti pa je primerno predvsem dva. Sr┼ż enega je organizacijski model demokrati─Źnega upravljanja, za katerega smo se opredelili ob osamosvojitvi. Ta je ┼íibak na dveh klju─Źnih podro─Źjih, to je pri oblikovanju zakonodajne oblasti (volilni sistem) in pri oblikovanju izvr┼íne oblasti (vlade). Aktualni volilni sistem namre─Ź mo─Źno omejuje vpliv volivcev na sestavo parlamenta in je v bistvu nedemokrati─Źen, pri oblikovanju vlade pa uporabljamo re┼íitev (koalicijska vlada), ki politiko mo─Źno razdvaja, ji ote┼żuje upravljanje dr┼żave in je tudi sicer mo─Źan avtonomen dejavnik dru┼żbenih razprtij. Obe ti sistemski ureditvi bi morali nadomestiti s takimi, ki ustrezajo demokrati─Źnim zahtevam. (┼ávica nam je pri tem lahko odli─Źen zgled). ┼Żal se politika teh prepotrebnih sprememb ne loti, med drugim tudi zato ne, ker bi bile z njimi prizadeti interesi politike, katerih ravnanje je zasnovano na etiki totalitarizma.
┼áe nekaj besed o drugem dejavniku, ki nam slabi upravljanje dr┼żave, to je neoliberalizem. Ta namre─Ź tudi v politiki uveljavlja novo zvrst etike, ki neprikrito prakticira ┬╗nevrednote┬ź, kot so la┼ż, prevara in podobno. Neoliberalna in demokrati─Źna etika sta si mo─Źno narazen, kar pa ne velja v enaki meri za razmerje med neoliberalno in avtokratsko etiko. Druga─Źe povedano, demokracijo danes spodjeda tako politika, ki temelji na avtokratski etiki, kakor tudi vse bolj aktivna neoliberalna etika. Zato je resno ogro┼żena, demokracija namre─Ź. V Evropi najbolj v dr┼żavah, ki nimajo dalj┼íih demokrati─Źnih izku┼íenj in je v njih neoliberalizem pognal mo─Źne korenine, nudijo pa tudi ugodno okolje za razvoj politik, ki jih usmerja avtoritarna etika. Mad┼żarska je lep primer za to.
Ugotavljamo torej, da ve─Ź ali manj isti razlogi, zaradi katerih je na┼ía demokracija vse bolj ┼íibka, povzro─Źajo tudi vse ve─Źjo razdvojenost dru┼żbe. Te razloge je potrebno dobro prepoznati, saj je pravilna diagnoza bolezni, kot vemo, osrednji pogoj za njeno uspe┼íno obvladovanje. Dana┼ínjo demokracijo bomo namre─Ź morali resno prenoviti (pozdraviti) in le tako jo bomo lahko ohranili; to pa je tudi najbolj zanesljiva pot (algoritem) za odpravo ┼íkodljive razdvojenosti nas Slovencev.
Andrej Cetinski, Sinteza, 28.7.2020

Predsednik republike na pogovor sprejel predstavnike SINTEZE-KCD

Ljubljana, 16. 7. 2020 | sporo─Źila za javnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes na njihovo pobudo sre─Źal z vodstvom Koalicije civilne dru┼żbe za prenovo SINTEZA -KCD. Predsedujo─Źi Emil Milan Pintar s sodelavci je predsedniku republike predstavil pobudo za ustanovitev “Nacionalnega sveta za demokratizacijo” pri predsedniku republike, v okviru katerega bi bilo potrebno pripraviti predlog nujne in celovite prenove volilne zakonodaje.

Predsednik republike je poudaril, da je v prvi vrsti potrebno do decembra 2020 uveljaviti odlo─Źbo ustavnega sodi┼í─Źa glede volilnih okrajev. Izrazil je prepri─Źanje, da bodo poslanke in poslanci v jesenskem ─Źasu uspeli sprejeti ustrezne spremembe volilne zakonodaje. V nasprotnem primeru bi se, kot je opozoril v svojem nagovoru dr┼żavnemu zboru 18. junija letos, zna┼íli v polo┼żaju, ko ne bo mogli izvesti verodostojnih volitev in bi nas to pahnilo v ustavno pravno krizo in politi─Źni kaos. Po uresni─Źitvi ustavne odlo─Źbe pa je mogo─Źe in primerno razmi┼íljati tudi o korenitej┼íih spremembah volilnega sistema v Sloveniji. Sogovorniki so se strinjali, da se ponovno sre─Źajo v jesenskem ─Źasu.

Foto: Nebojša Tejić / STA

Poro─Źilo o sestanku s Predsednikom g. Borutom Pahorjem na temo volilne zakonodaje so pripravili E.M. Pintar, M. Marc in M. Ma─Źek.

KRULJENJE PRI KORITU

Boris A. Novak ob predlogu medijske zakonodaje

DIREKTORATU ZA MEDIJE PRI MINISTRSTVU ZA KULTURO RS
Spo┼ítovani, v vednost vam po┼íiljam malo francosko balado “Kruljenje pri koritu Dr┼żavnega zbora Republike Slovenije ob sprejemanju novih medijskih zakonov”.
Va┼í predlog in na─Źin njegovega sprejemanja v Dr┼żavnem zboru po pi─Źlih ┼ítirih dneh javne razprave sta sramotna.
Evo, ujel sem zadnji dan javne razprave in Vam pošiljam svoje mnenje.
Bodite tako prijazni in prepo┼íljite moje sporo─Źilo in pesem ministru dr. Vasku Simonitiju, ki sem ga pred leti s protestnim pismom javno vzel v bran pred sodnim preganjanjem, in dr┼żavni sekretarki dr. Ignaciji Fridl Jarc, za katero ob┼żalujem, da posoja svoj obraz tej kriminalni raboti.
Na dan, ko bo vaša ušiva vlada padla, bom odprl steklenico najboljšega francoskega šampanjca.
Slovenska kultura je k sre─Źi mo─Źnej┼ía kot jan┼íisti─Źna eksekutiva.
Ste ┼że malicali? Dober tek!

prof. dr. Boris A. Novak, pesnik,
Pre┼íernov nagrajenec za ┼żivljenjsko delo,
izr. ─Źlan SAZU,
podpredsednik Mednarodnega PEN-a

KRULJENJE PRI KORITU DR┼ŻAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE OB SPREJEMANJU NOVIH MEDIJSKIH ZAKONOV

Ker je slovenski narod len in glup,
ga nima smisla obremenjevati
s pezo odlo─Źanja. Dajmo mu obljub,
pa ne preve─Ź, ker ┼że zdaj le┼żi v vati!
Zakoni se sprejemajo poleti;
dopustnike se zlahka da okrasti.
V Dr┼żavnem zboru je lep├│ Zdravljico peti,
saj glupi narod nas ─Źast├ş in ─Ź├ísti.

Kantina DZ ima izbran menu: od ┼żup
in lososa kot predjedi prek omlet in
rostbifa do solat in sadnih kup,
pa kup’co ┼żlahtnega, ┼żveplanega v kleti
škofije. Cena? Javno RTV zapreti,
privatno pa podpreti! Komunajzarskim pošastim
naj pu┼í─Źa kri Slovenska tiskovna agentura!
Kultura? To smo mi! NAS naj se ─Źast├ş in ─Ź├ísti!

V štirih dneh prebrati tak špeh, šit, kup
papirjev, ni mogo─Źe. Na┼íi so brodeti,
opozicijskim strankam pa ta kost, past, strup!
Po┼żrtvovalno bomo zmagali, pre┼íteti
glasovi ZA bodo v prihodnjih letih
garant, da NAŠI vladi ne bo treba pasti.
Nato nas ─Źaka najlep┼íe vseh poletij,
saj glupi narod nas ─Źast├ş in ─Ź├ísti.

Jeseni spet garanje na banketih,
obramba naroda pred rde─Źimi po┼íastmi!
To kanimo juna┼íko v nedogled po─Źeti,
saj glupi narod nas ─Źast├ş in ─Ź├ísti.

Kako zagnati velike infrastrukturne investicije v Sloveniji?

Metod di Batista:
Vlada RS je za─Źela zelo mo─Źne aktivnosti v smeri intenziviranja velikih infrastrukturnih investicij v Sloveniji. Zadnji ─Źas! Ve─Ź kot desetletna su┼ía na tem podro─Źju je velika napaka preteklih vlad in razlog za zaostajanje Slovenije v razvoju!
Osnovne odgovornosti vodji projektov so: organizacija projektnega teama, vklju─Źno s kadrovanjem; izvedba projekta v postavljenem roku in za postavljeno ceno; izpolnjevanje pogodbenih obveznosti vseh izvajalcev; zagotavljanje predpisane funkcionalnosti in kvalitete izvedenih del.
Te odgovornosti pomenijo izjemen psihi─Źni pritisk na odgovornega vodjo, ki mora vseskozi hoditi po robu. Udobno uradni┼íko ┼żivljenje z vsemi varovalkami (dale─Ź od roba) ne omogo─Źa uspe┼íne in u─Źinkovite realizacije. Zato morajo imeti vodje projektov poleg osnovnih kompetenc in izku┼íenj tudi izjemen pogum in entuziazem za opravljanje te┼żkih nalog.
Znano je pravilo, da noben velik projekt ni kon─Źala ista ekipa kot ga je za─Źela.
To dejstvo je potrebno imeti pred o─Źmi, ko se kadruje najbolj odgovorne za realizacijo projektov.
Ker je to zelo rizi─Źna slu┼żba jo je potrebno zaupati ljudem, ki ne kalkulirajo kako bodo mirno pre┼żiveli do penzije in so prestra┼íeni, da si zaradi morebitnih ┬╗napak┬ź ne uni─Źijo kariere. Torej pogumni, izku┼íeni, kompetentni in neobremenjeni z bodo─Źo kariero so pravi ljudje za zagon velikih projektov!

Avtorski prispevek Metoda di Batista

Kaj je torej fašizem?

Toma┼ż Mastnak je 24.6.20 pod gornjim naslovom v Dnevniku objavil zanimiv in aktualen komentar. Aktualen zato, ker je fa┼íizem politi─Źni sistem, ki si ga ve─Źina ne ┼żeli, a se nam po vse bolj pogostih znamenjih obeta, ─Źe se mu ne bomo dovolj odlo─Źno zoperstavili. V tem bomo uspe┼ínej┼íi, ─Źe fa┼íizem dobro prepoznamo. Mastnak nam ga v svojem komentarju razgrinja z vidikov, ki so aktualni v ZDA, v na┼íem okolju pa so njegove pojavne oblike lahko tudi druga─Źne. Zato naj ne bo odve─Ź, ─Źe v naslednjih vrsticah povem nekaj o tem, kako ga sam dojemam, pa tudi o razlogih, zaradi katerih nas ta problemati─Źna politi─Źna ureditev ogro┼ża.
Prej┼ínje, to je dvajseto stoletje, so mo─Źno zaznamovali konflikti med tremi velikimi politi─Źno ekonomskimi sistemi, to so bili fa┼íizem, socializem sovjetskega tipa in kapitalizem. Razlikovali so se predvsem po dveh prvinah, to je po na─Źinu upravljanja dr┼żave, in drugi─Ź po vlogi, ki jo je v dru┼żbi imela privatna lastnina (kapital). Fa┼íizem in komunizem sta uveljavila enostrankarski politi─Źni sistem in sta dr┼żavo upravljala totalitarno, dr┼żave kapitalizma pa se je upravljajo po modelu parlamentarne, to je ve─Źstrankarske demokracije. Po drugem od omenjenih kriterijev, to je pri privatni lastnini, pa so bile razlike med tremi sistemi take: socializem privatne lastnine ni dopu┼í─Źal in tudi ne tr┼żnega gospodarstva; fa┼íizem je privatno lastnino poznal, a je njen vpliv na upravljanje dr┼żave politi─Źno omejeval; v kapitalizmu je bila privatna lastnina bistvena prvina njegove ureditve, a je dr┼żava njeno dru┼żbeno mo─Ź mo─Źno omejevala, z visokimi davki pa tudi drugimi mehanizmi (mo─Źan javni sektor, dr┼żavo lastni┼ítvo podjetij, dobro delujo─Źa parlamentarna demokracija, mo─Źna pravna dr┼żava, pravice zaposlenih do soupravljanja podjetij,..).
Od treh obravnavanih sistemov je bil najbolj problemati─Źen fa┼íizem zaradi svoje nestrpnosti in nasilja do druga─Źnih, ┼íe predvsem pa zaradi njegove agresivnosti do drugih dr┼żav. Slednja se je kruto udejanjila v drugi svetovni vojni, ki jo je fa┼íizem spro┼żil in bil v njej tudi pora┼żen. Zaradi krutosti, ki jo je v vojni izvajal (pa ne zgolj zato) ve─Źina ljudi danes fa┼íizem dosledno zavra─Źa kot ┼íe sprejemljivo dru┼żbeno ureditev; izjema so glede tega najpogosteje osebe, ki so zna─Źajsko naklonjene nasilju nad druga─Źnimi, saj jim fa┼íizem to vrsto potreb odli─Źno zadovoljuje.
Tudi socializma kot sistema danes skoraj ne poznamo ve─Ź. Ta je bil opu┼í─Źen pred tremi desetletji predvsem zato, ker po ekonomski u─Źinkovitosti ni bil sposoben tekmovati s kapitalizmom, zaradi nedemokrati─Źnosti pa ga tudi prebivalstvo ni dovolj podpiralo. Njegovo konkuren─Źnost je najbolj omejevalo to, da gospodarstva ni tr┼żno organiziral. Pravkar navedeno velja za socializem sovjetskega tipa, ne pa tudi za samoupravni socializem, ki ga je poznala Jugoslavija. Ta je namre─Ź razvila obliko tr┼żnega gospodarstva, ki je bilo posebno po tem, da so lastni┼íke funkcije v podjetjih izvajali zaposleni, avtoritarnost sicer ohranjenega enostrankarskega sistema pa je uspela z nekaterimi inovacijami (delegatski sistem politi─Źnega upravljanja) pomembno omeh─Źati. Samoupravni socializem je obetal, da bo kapitalizmu lahko uspe┼íno konkuriral, a se ga je pred tremi desetletji ob razpadu Jugoslavije tudi opustilo.
Od treh obravnavanih sistemov je torej pre┼żivel le kapitalizem. Pred ostalima je imel pomembne prednosti: dr┼żavo je demokrati─Źno in u─Źinkovito upravljal, bil je ekonomsko u─Źinkovit in za ve─Źino socialno sprejemljiv. ┼Żal pa danes ni ve─Ź tak. Danes poznamo namre─Ź ve─Ź njegovih tipov, od katerih izstopata predvsem dva, to sta neoliberalni in kitajski kapitalizem. Neoliberalni kapitalizem se od prej┼ínjega razlikuje predvsem po tem, da se je v njem opustilo velik del re┼íitev, s katerimi se je omejevalo dru┼żbeno mo─Ź privatne lastnine oziroma kapitala.(Primer: najvi┼íja dav─Źna stopnja na dohodek je bila leta 1961v ZDA 91%, danes pa je 37%). Zaradi tega se je v ┼íkodo demokracije bistveno okrepil vpliv kapitala na upravljanje dr┼żave, poledice pa so predvsem dvojne: mo─Źno je oslabela demokrati─Źnost in u─Źinkovitost upravljanja neoliberalne dr┼żave, dru┼żba pa je za ve─Źino nesprejemljivo socialno razslojena. Zgodilo pa se je ┼íe nekaj, zaradi ─Źesar je prizadet tudi kapital: kot posledica slabega upravljanja neoliberalne dr┼żave je resno prizadeta konkuren─Źnost njenega gospodarstva. Pravkar na┼íteto govori v prid oceni, da do┼żivlja neoliberalizem resno krizo sistemske narave. Zaznavamo jo tudi v Sloveniji, najbolj pa se odra┼ża v slabem upravljanju dr┼żave, kar ljudem mo─Źno poslab┼íuje kakovost ┼żivljenja.
Zgoraj navedeno pa ne velja za kitajski kapitalizem. Ta se je razvil iz prej┼ínjega socializma, in sicer tako, da je ohranil enostrankarski politi─Źni sistem, uvedel pa je na privatni lastnini zasnovano tr┼żno gospodarstvo. Sistem se dokazuje z ekonomsko u─Źinkovitostjo in po konkuren─Źnosti vse bolj preka┼ía neoliberalni kapitalizem. ─îeprav ni demokrati─Źen in ustvarja velike socialne razlike, ga ve─Źina prebivalstva o─Źitno dobro sprejema in podpira, vsaj za sedaj.
Za obvladovanje krize, v katero je za┼íel neoliberalizem, se nudita predvsem dve mo┼żnosti. Ena, za kapital ┼íe sprejemljiva, je ta, da se ÔÇô tudi po zgledu Kitajske – pri upravljanju dr┼żave oslabljeno demokracijo nadomesti z avtoritarnim vodenjem. S tako re┼íitvijo se v formalno ┼íe vedno demokrati─Źni dr┼żavi aktivirata dve klju─Źni prvini (nedemokrati─Źno upravljanje dr┼żave in na privatni lastnini temelje─Źe tr┼żno gospodarstvo), na katerih je bil zasnovan fa┼íizem. Gre za novo zvrst fa┼íizma, ki se od prvotnega razlikuje predvsem po tem, da ohranja formalno demokracijo. Tudi fizi─Źno ni tako nasilen in agresiven, kot je bil njegov prednik, ima pa vse potrebne nastavke, da to lahko hitro postane. Proces porajanja te vrste fa┼íizma lahko ┼że nekaj ─Źasa spremljamo v nekaterih evropskih dr┼żavah, pod sedanjo vlado pa se nam to pospe┼íeno dogaja tudi doma, v Sloveniji.
Predvsem z izjemo tistih, ki so zna─Źajsko naklonjeni nasilju nad druga─Źnimi, ve─Źina na┼íega prebivalstva z zaskrbljenostjo spremlja spremembe v politi─Źnem upravljanju, ki jih uvaja sedanja vlada, in to se v protestih ob petkih na viden na─Źin tudi odra┼ża. Lahko smo zadovoljni, da je tako, saj nam to izbolj┼íuje mo┼żnosti, da z neoliberalizmom povzro─Źeno krizo upravljanja dr┼żave namesto s fa┼íizacijo saniramo po drugi poti, to je s temeljito prenovo demokracije. V sistemu politi─Źnega upravljanja je zato potrebno ve─Ź stvari spremeniti, ┼íe predvsem naslednje: 1.bistveno je potrebno okrepiti vpliv volivcev na sestavo parlamenta; 2.sedanji model oblikovanja vlade, ki politiko in s tem tudi dru┼żbo mo─Źno razdvaja, je potrebno nadomestiti z modelom, ki deluje povezovalno; 3.radikalno je potrebno omejiti pristojnosti vladajo─Źe politike pri kadrovanju v javnem sektorju in dr┼żavni upravi.
Od na┼ítetih sprememb naj bi eno, to je spremembo volilnega sistema, na zahtevo ustavnega sodi┼í─Źa izvedli ┼íe letos. ─îe bomo to storili na na─Źin, kot nam za sedaj predlagajo politi─Źne stranke, bo to tako skromen prispevek k sanaciji krize na┼íe demokracije, da z njim nevarnosti ┬╗fa┼íizacije┬ź ne bomo zmanj┼íali. Prenove demokracije se je torej potrebno lotiti veliko resneje in bolj temeljito.
Andrej Cetinski, SINTEZA, 30.6.2020

Bravo Aleksander!

Nih─Źe, niti histeri─Źni pisci tvitov niti pla─Źani samozvani novinarji me ne bodo prisilili, da bom ostal tiho!

Predsednik Uefe Aleksander ─îeferin v posebni oddaji na televiziji Slovenija.

Kako vidi Slovenijo iz Švice:
ÔÇťNa┼ía dr┼żava je ─Źudovita, to je dr┼żava, kjer jaz ┼żelim ┼żiveti, hkrati je tudi dr┼żava, kjer vidim eno veliko razdeljenost, kjer vidim imaginarne delitev na podlagi ideologije, ki je ┼że davno pase. To je del, ki me malo ┼żalosti. Vidim dr┼żavo, ki ima ─Źudovito naravo in nadarjene, pametne ljudi, ki so lahko uspe┼íni kjerkoli na svetu.ÔÇŁ

Glede domnevnega vabila v politiko s strani nekdanjega predsednika Milana Ku─Źana:
“To mene osebno ne more prizadeti, bolj bi bil razo─Źaran, ─Źe bi me tovrstni ljudje hvalili. Me pa razo─Źara, da je netenje sovra┼ítva postalo ene vrste nacionalni ┼íport. Da se s tem ukvarjajo politiki in nekateri resda marginalni mediji, a vseeno so neke vrste mediji. Na ┼żalost me predsednik Ku─Źan ni poklical, bi se pa z njim z veseljem pogovarjal, saj je pameten ─Źlovek in ga spo┼ítujem, a me ni poklical niti druga─Źe nagovarjal k politi─Źnemu udejstvovanju. Mene neposredno politi─Źno udejstvovanje ne zanima. Bom pa vedno povedal svoje mnenje, nih─Źe, niti histeri─Źni pisci tvitov niti pla─Źani samozvani novinarji me ne bodo prisilili, da bom ostal tiho in da ne bi povedal svojega mnenja o dr┼żavi, ki jo imam rad in si je nima nih─Źe pravice lastiti. Nih─Źe nima pravice re─Źi, dr┼żava sem jaz, nih─Źe nima pravice re─Źi, samo moje mnenje bo obveljalo, nih─Źe nima pravice re─Źi, vsak tisti, ki se z mano ne strinja, ga je treba uni─Źiti. Proti temu se bom boril,”

Namesto to┼żbe proti ECB in EK, pro┼ínja za poravnavo-(?!)

Nedavno nas je predsednik vlade presenetil s pro┼ínjo za poravnavo, ki jo je naslovil na EK (ECB). Po njej naj bi EK (ECB) odstopila od pregona tako imenovanega vdora policije v ra─Źunalnike Banke Slovenije. To je vsaj nenavadno ravnanje. ─îe kdo, bi, morala za poravnavo prositi ECB.
┼Że pred leti sem med drugimi (nisem bil edini) tudi v PP predlagal, da Slovenija to┼żi ECB in Evropsko komisijo zaradi ┼íkode, ki sta jo povzro─Źili ob sanaciji bank v letu 2013 skupaj s takratnim guvernerjem BS Jazbecem in v sodelovanju s takratnim ministrstvom za finance ter slovenskimi oblastmi. Takratni sklic parlamenta je po teko─Źem traku prejemal in v zakonih uveljavljal navodila, ki so jih kar po elektronski po┼íti po┼íiljali ni┼żji uradniki Evropske komisije. Ne gre spregledati, da sta ECB in EK takrat prisilili Slovenijo, da ban─Źno luknjo ocenjujejo tuji ocenjevalci in da tuji ocenjevalci ocenjujejo tudi zastavljeno premo┼żenje. Kako je ┼ílo, je dobro znano. Med drugim sta dva tuja ocenjevalca ban─Źne luknje, res z razli─Źnima metodama, pri┼íla do razlike v vi┼íini 1.6 milijarde evrov. A nih─Źe posebno pa ne Banka Slovenije ni vpra┼íal, od kod tolik┼ína razlika; enostavno so sprejeli vi┼íjo oceno. Tudi ocenjevanje vrednosti zastavljenih nepremi─Źnin so tuji ocenjevalci ocenili tako, da so se peljali mimo stavb podjetij in jih ocenili s pogledom. Tako smo pri┼íli do ┼ítevilke, ki je dale─Ź presegla vse dotedanje ┼íkode v slovenskem gospodarstvu, ki jih ni bilo malo. Posledica ┬╗sanacije┬ź je bila tudi razprodaja slovenskih bank. Ka┼że, da za to ne bo nih─Źe odgovarjal. Guverner Jazbec je bil celo nagrajen z odpravnino in slu┼żbo v ECB, kjer naj bi skrbel za varnost evropskega ban─Źnega sistema. To, da zdaj na┼ía vlada prosi ECB za poravnavo, ker naj bi slovenska policija pregledovala kriminalne posle, pa je skrajna neumnost, ki ga je sposobna samo dr┼żava, ki je dejansko nekak┼ína kolonija. To, gospodarsko gledano, tudi smo, saj smo prodali skoraj vse, kar je bilo vrednega. A pro┼ínja za poravnavo je tudi simbolna gesta, ki si jo velja zapomniti.
Jo┼że Mencinger, Sinteza, 25.6.2020

Trst moj rojstni kraj

Hvala gospod Andrej Bol─Źina:
ISKRENO, NATAN─îNO, POKON─îNO.
Vsem naslovnikom pa:
ZAMISLITE SE IN UKREPAJTE DOSTOJNO(!).