Moč argumentov
VPRAŠANJA in ODGOVORI
VPRAŠANJA 1 (8.10.2024): Spoštovani,
tole me pa res zanima, zakaj mislite, da so argumenti za povečanje števila VE na 18 in posledično povečanje števila poslancev na 92, šibki?
Predlog NSi namreč ukinja volilne okraje in uvaja preferenčni glas, kar pomeni, da bo volivec imel odločilni vpliv na izvolitev poslanca in je edini, ki je dovolj realen, če želimo ukiniti sedanje volilne okraje in prepričati poslance iz manjših volilnih okrajev, da glasujejo zanj… Pri kombiniranem predlogu pa se najprej postavi vprašanje, kakšen kombinirani sistem sploh zagovarjate, saj je možnih zelo veliko različnih kombinacij, skoraj vsem pa je skupen problem splittinga glasov, kompliciranost in bolj malo dodane vrednosti glede na veljavnega.
Mislim, da je predlog NSi očitno boljši od obstoječega sistema, spremembe so v resnici minimalne, logika sistema je enaka kot na evropskih volitvah, kar je zelo pomembno zaradi načela razumljivosti in enostavnosti volilnih sistemov in navsezadnje zato, ker ima edini potencial, da dobi zahtevano podporo v DZ.
Včasih je pač treba skleniti kompromis, da se premakneš naprej in prepričan sem, da ponujamo odličnega.
Lepo vas pozdravljam
Janez pogorelec
—————————————————————————————————————————————- ODGOVORI 1 (8.10.2024): Spoštovani g. Pogorelec,
najprej hvala za vaše vprašanje oz. pripombo. Veseli nas, da spremljate naše delo in zlasti napore za demokratizacijo našega volilnega sistema. Naj odgovorim na kratko:
Naša strokovna delovna skupina je vprašanju oblikovanja in številu volilnih enot (VE) po ukinitvi volilnih okrajev posvetila temeljito razpravo. Pregledali smo zgodovinske delitve (Kranjska, Štajerska), pa Vatikanske delitve na nadškofije in škofije, pa starojugoslovansko delitev na banovine, itd. Iz novejše zgodovine poznamo številne druge delitve: na okraje, na upravne enote, na statistične regije, na dve regiji za potrebe EU, na vodno-gospodarske enote, itd. In slednjič na veljavnih 8 volilnih enot (in dve za potrebe izvolitev predstavnikov manjšin). In seveda sistem delitve na volilne enote v državah, ki niso federacije ali konfederacije. Pri tem smo se zavedali, da delitev na (pre)številne enote samo krepi centralizacijo oblasti.
V okviru našega predloga smo izhajali iz statističnih enot, za katere obstoji komplet koristnih podatkov. Predlagali smo 11 VE (namesto sedanjih 8), kar bi zmanjšalo tehnične in logistične težave na voliščih (zmanjšanje obsega kandidatnih list z 11 na 8 kandidatov na vsaki). Pri tem se nam zdi vaš očitek, da ne veste, kakšen sistem sploh predlagamo, bolj oblika samokritike kot kritike. Svoj predlog že dve leti predstavljamo javno; med drugim smo ga predstavili tudi vaši stranki. In smo ga pripravljeni ponovno, če to želite.
In zdaj k vprašanju, “zakaj se nam zdijo argumenti za vaš predlog šibki“:
1. Vaš predlog, za razliko od našega, zahteva spremembo Ustave RS. Tega problema v našem DZ ne kaže minimizirati ali celo banalizirati
2. Vaš predlog predstavlja popolnoma novo porazdelitev VE, ki nima prave ali vsaj primerne podlage v eni od obstoječih delitev. Zahteva dogovor v DZ, ki ga je, po sedanjih izkušnjah, zelo težko doseči. Razprava o uskladitvi velikosti VO, ki jo je DZ opravil na direktno zahtevo US, je bila pravi fiasko, kot so že več kot desetletje številni poskusi dogovora o ustanovitvi Pokrajin;
3. Trditve, da večje število VE bolj upošteva podeželje (oz. zagotavlja bolj enakomerno pokritost s predstavniki ljudstva) nima nobene empirične podlage. V našem predlogu smo to enakomerno pokritost zagotavljali z volitvami poslancev v 44 VO po dvokrožnem večinskem principu ter z uveljavitvijo principa domicila. Ne enega ne drugega vaš predlog ne vsebuje;
4. Število 18 VE se nam zdi enostavno preveliko, toliko prej, ker to razmišljanje potihoma vodi k odločanju o številu Pokrajin, ki bi lahko v bodoče bile smiselno povezane s številom VE. Verjetno se strinjate, da bi odločitev za 18 Pokrajin samo krepila centralizacijo oblasti;
5. Mi smo pri oblikovanju svojega predloga izhajali iz potrebe, da državljanom – volivcem vrnemo vsaj del vpliva na oblikovanje kandidatnih list in volitve same. Zdaj so vse odločitve v rokah političnih strank, kar jim omogoča številne volilne zlorabe in malverzacije. V vašem predlogu tega napora za demokratizacijo volilnega sistema nismo zasledili, zato se nam zdijo vaši argumenti za njegovo uveljavitev šibki.
In še ena misel: mi smo svoj predlog pripravili pred tremi leti. Glede na sedanje razpoloženje v DZ, ki očitno ne zagotavlja konstruktivne razprave, smo vse bolj prepričani, da lahko zahteva po povsem novi opredelitvi VE (in vztrajanje pri njej), predstavlja obliko politične diverzije proti spreminjanju sedanjega sistema.
Odgovor pripravil Emil Milan Pintar
VPRAŠANJA 2 (9.10.2024): Spoštovani gospod Pintar,
najprej morava razčistiti, da volilne enote, vsaj dokler v njih volimo enako število poslancev (v sedanjih osmih v vsaki po 11, v predlaganih 18-ih v vsaki po pet) ne morejo slediti drugim kriterijem, kot so določeni v 20. členu ZVDZ, predvsem seveda približno enakemu številu volilcev v vsaki izmed njih, brez česar ni mogoče zadostiti načelu enakosti volilne pravice.
Zato predlagane volilne enote ne morejo imeti nobenega resnejšega vpliva na meje bodočih pokrajin, kjer bodo odločilni povem drugi kriteriji, geografska zaokroženost in podobni in jih bo gotovo precej manj, dvomim da več kot 12 osebno bi bil celo le za štiri plus Ljubljana, čeprav vem, kako nerealno je to.
Kar se tiče pomisleka glede spremembe ustave, ki je potrebna za povečanje števila poslancev, je v vsakem primeru potrebna 2/3 večina že za spremembo ZVDZ in če jo lahko zagotovimo, jo itak lahko tako za spremembo ZVDZ kot ustave, ali pa je nimamo za nič od tega. Naj vas spomnim, da smo leta 2000 ustavo v zvezi z volilnim sistemom spremenili v samo dveh dneh, tako da, če je politična volja, to res ni problem, problem je samo, če je ni.
18 volilnih enot seveda prinaša enakomerno po državi razporejeno politično zastopstvo, namesto sedanjih velikih belih lis po državi, celih območij, ki nikoli nimajo poslanca. Na vsakih nekaj več kot 90.000 volilcev je namreč zagotovljenih po 5 poslancev. Stvar nadaljnjih pogajanj je, ali bi se uveljavilo tudi domicilno načelo.
Preferenčni glas pa bo, tako kot na evropskih volitvah, vsekakor zagotovil odločilni vpliv volilcev na izbiro kandidatov. To bo tudi najtrši oreh, saj je vpliv podeželja v največji meri izgovor, gre seveda predvsem za to, da si stranke ne želijo izgubiti nadzora nad tem, kdo bo izvoljen.
In predlagani sistem jim ta nadzor nedvomno odvzame, tako kot ga nimajo na evropskih volitvah.
Seveda povsem razumem navezanost na predlog kombiniranega volilnega sistema. Njegov problem ni, da se o njem ni konstruktivno razpravljalo, ampak da ne prepriča, da je zahteven za volilca in da predstavlja radikalnejšo spremembo kot lahko dobi 2/3 absolutno večino v DZ.
V tem času in že odkar je bil predlagan, vaš predlog nima zahtevane podpore sicer bi bil že sprejet. Naš predlog zato ni diverzija vašemu, ampak zgolj drugačen, preprostejši je in bolj sledeč načelu enostavnosti in razumljivosti za volilca (in poslance), saj bodo volilci glasovali na enak način kot pri evropskih volitvah.
Naša predlagana ureditev je dokazljivo bistveno boljša od veljavne, prepričan sem, da se vsaj o tem lahko strinjava.
In če se, je morda čas za vaš razmislek, ali je ne bi, kot realnejšo z vidika doseganja zahtevne podpore, morda podprli tudi vi.
Lepo vas pozdravljam in se vam z veseljem pridružim na morebitni razpravi o tem na Sintezi – morda pa je tako sintezo tu čas in priložnost narediti.
Janez Pogorelec
ODGOVORI 2 (10.10.2024): Spoštovani g. Pogorelec,
Vsekakor pozdravljam vaš konstruktiven pristop in pripravljenost za razčiščevanje odprtih vprašanj. Razumem tudi vaše vztrajanje, da je vaš predlog boljši od sedanjega sistema in predvsem boljši od predloga za kombinirani volilni sistem.
Da bi rešili to vprašanje, ga moramo najprej prav zastaviti. Npr., kaj je v tem primeru »boljše« in kaj »slabše«? Sedanjemu volilnemu sistemu, ki ste ga uzurpirale politične stranke, državljani-volivci upravičeno očitamo, da je povsem izrinil »ljudstvo« (ki je edini nosilec suverenosti in po naši Ustavi tisti, ki vlada). Vsak sistem, ki tega ne upošteva, je torej v nasprotju z duhom Ustave. Naš volilni sistem je slab, da slabši skoraj ne more biti. Je prava farsa demokracije, spačeni obraz slovenske strankokracije.
Da bi volilni sistem izboljšali (in ga sploh uskladili z Ustavo), moramo torej vanj vnesti tiste elemente, ki bi omogočali dejansko sodelovanje »ljudstva« (odslej civilne družbe, CD) pri določanju kandidatov oz. kandidatnih list ter odločujoči vpliv volivcev na izvolitev poslancev (Ustava).
V našem predlogu (kombiniranega volilnega sistema) smo tem imperativnim pogojem demokratizacije korektno sledili. Predlagali smo izvolitev polovice poslancev po dvokrožnem večinskem sistemu in hkrati pravico državljanov, da kot »državljanske liste« (DL) vlagajo svojega kandidata. Hkrati smo predlagali, da to store pod enakimi pogoji, kot politične stranke. Oz. obratno: da tudi stranke svoje kandidate vlagajo na civilen način, enako kot DL, s podpisom določenega števila (100, 150?) podpornikov.
Ob tem smo predlagali še vrsto drugih pomembnih elementov, ki demokratičnost predlaganega sistema utrjujejo: uvedbo domicila, določitev, da mora biti prednostni glas absoluten in obvezen (vaše primerjave z volitvami evropskih poslancev so strokovno povsem nekorektne: pri volitvah evro-poslancev imamo eno volilno enot, vi jih predlagate 16!), obvezno javno predstavitveno izkaznico za vsakega kandidata, dvig kvote za kandidate manj zastopanega spola na 40%, odpravo pravice kandidiranja za težje kaznovane obsojence, dokler se jim kazen ne izbriše, itd.
Katerega od teh (ali drugih) elementov demokratizacije v svojem predlogu ponujate vi? Poglejmo:
– Pri prednostnem glasu vztrajate, da je relativen in neobvezen (primerjava z volitvami evro-poslancev);
– O uvedbi domicila bi se še pogovarjali (verjetno s pozicij moči političnih strank. Kako je to pomembno, poglejte včerajšnji odziv g. Janše na Logarjev izstop iz SDS. Zahteva povračilo stroškov, ker so ga izvolili v VO, kjer nima NITI PREBIVALIŠČA NITI SLUŽBE. Tako si politične stranke predstavljate približati poslance ljudstvu. Torej ohranitev manipulacije z mestom kandidiranja);
– O izenačitvi pogojev določanja kandidatov ali kandidatnih list CD s političnimi strankami, nimate v predlogu niti črke. Očitno mislite, da je potrebno vztrajati na sedanji obliki ekskluzivnih (uzurpiranih) pravic strank. To potrjujete tudi z izjavo, ki je za mene šokantna: »gre predvsem za to, da si stranke ne želijo izgubiti nadzora nad tem, kdo bo izvoljen«. So to potem še demokratične volitve? So to potem sploh še volitve, če imajo stranke nadzor nad tem, kdo bo izvoljen?;
– Itd.
Da zaključim: v vašem predlogu ne vidim nobenega elementa demokratizacije volilnega sistema. Vztrajate pri tem, da o sistemu odločajo stranke, četudi je v naprej jasno, da ga oblikujejo v skladu s svojimi interesi. Ti interesi pa so predvsem boj za oblast. Interesi ljudstva so povsem zanemarjeni, razen v lažnivi retoriki predvolilnih kampanj.
Seveda smo v SINTEZI-KCD in Nacionalnem svetu za demokratično spremembo volilnega sistema (NSVS) pripravljeni podpreti vaš predlog, če ste vi pripravljeni vanj vgraditi navedene ali druge ustrezne elemente demokratizacije, zato upam, da se bo naš pogovor nadaljeval v tej smeri: ne, koliko VE kdo predlaga, temveč kako demokratizirati volilni sistem.
In da vam odgovorim še na nekorekten, nizki udarec, ki ste si ga dovolili z izjavo, da bi bil naš predlog že zdavnaj sprejet, vendar nima ustrezne podpore. Se strinjam: mislim, da sem uspel pokazati, kje in zakaj te podpore nima: v DZ in pri vodstvih političnih strank. Med državljani ima večinsko podporo. Za razliko od vaše stranke, ki pri državljanih nima niti 10 odstotne podpore, čeprav sami postavljate kandidate po svojih kriterijih in določate, kje bo kdo kandidiral. Ali pa prav zato. Mogoče je čas, da razmislite, da bi k določanju kandidatov pritegnili CD ter pomagali oblikovati sistem, kjer bi ti kandidati imeli realno, dejansko možnost izvolitve. Premislite. Vemo, da bi vam podpora pri političnih strankah padla. Mogoče pa bi vam podpora pri ljudstvu (volivcih) porasla na 20, 30 odstotkov? Razmislite. Mogoče pa se odločite, da podprete naš predlog, ali še bolje, da skupaj oblikujemo predlog demokratične prenove volilnega sistema. Saj podpirate demokracijo, mar ne?
S pozdravi. Emil Milan Pintar