Zmagovalec krize je neoliberalizem

V Sloveniji je demokracija izrazito oslabljena, upravljanje dr┼żave pa vse manj u─Źinkovito. Sanacija tega stanja bi morala biti prednostni cilj vseh dobro misle─Źih dr┼żavljanov. Kaj je treba izvesti, se dokaj dobro ve. Potrebne so predvsem tri sistemske spremembe: – po nem┼íkem vzoru prenoviti volilni sistem; – po ┼ívicarskem vzoru uzakoniti model oblikovanja vlade; – po vzoru skandinavskih dr┼żav omejiti politiko pri kadrovanju v javnem sektorju in v podjetjih v dr┼żavni lasti.

Kako to izvesti je zahtevnej┼íi del, saj so za aktualno politiko te ali podobne spremembe nesprejemljive. Izvedlo se jih bo lahko le tako, da se zanje odlo─Źno zavzame dobro organizirana civilna dru┼żba.

V spodnjem zapisu g. Cetinski dilemo nazorno predstavi.

Komentar z gornjim naslovom je pripravil Tej Gonza, Dnevnikov Objektiv pa ga je objavil v soboto 30.maja 2020. Avtor obravnava v njem predvsem vlogo, ki jo ima neoliberalizem v sodobni dr┼żavi. Slednje zadeva tudi na┼ío dr┼żavo in ker gre za aktualen problem, ga ┼żelim v naslednjih vrsticah osvetliti ┼íe z nekaterih vidikov.
Najprej o tem, kaj naj bi bilo zna─Źilno za neoliberalno dr┼żavo. Po mojem razumevanju predvsem dvoje; enkrat to, da neoliberalna dr┼żava splo┼íne koristi dru┼żbe nedopustno podreja interesom kapitala, drugi─Ź pa to, da se jo slabo upravlja, zaradi ─Źesar je ve─Źina njenega prebivalstva dodatno prizadeta. Neoliberalna dr┼żava sicer ohranja formalno parlamentarno demokracijo, vendar ta po vsebini ne deluje dobro. Vzrokov za to je ve─Ź. Klju─Źen je ta, da pri upravljanju dr┼żave vse bolj prevladujejo neoliberalne vrednote (pohlep, nepo┼ítenost, la┼ż, klientelizem, korupcija, zavra─Źanje solidarnosti,..), njihov vpliv pa se odra┼ża v neu─Źinkovitosti modela upravljanja dr┼żave, ki ga sicer uporablja ve─Źina dr┼żav s parlamentarno demokracijo. Ta model pozna tri veje oblasti: zakonodajno (parlament), izvr┼íno (vlada) in sodno, o njihovih neoliberalnih zna─Źilnostih, tudi pri nas, pa naslednje:
  1. O sestavi parlamenta naj bi odlo─Źali┬á volivci, dejansko pa je pri tem izboru klju─Źen vpliv vodstev politi─Źnih strank. Ob formalni demokraciji mora tako ureditev dopustiti volilna zakonodaja in na┼ía politika je znala ┼że ob osamosvojitvi Slovenije poskrbeti, da s tem nima resnej┼íih te┼żav. Ustavno sodi┼í─Źe jo sicer ┼że dlje ─Źasa opozarja na pomanjkljivosti veljavne zakonodaje, ki pa jih bo politika o─Źitno popravila na na─Źin, da njeno nedemokrati─Źno ravnanje ne bo resneje ┬áprizadeto.
  2. Vlada je praviloma koalicijska in jo oblikujejo stranke, ki imajo v parlamentu vsaj pol poslanskih glasov. Taka vlada politiko in dru┼żbo razdvaja namesto da bi jo povezovala, nadzor njenega delovanja je zelo ote┼żen, njena upravljavska usposobljenost pa je praviloma ┼íibka. Slednjo ote┼żujeta ┼íe dve zadevi, to so pogoste menjave vlad ter enako pogoste menjave klju─Źnih kadrov v javni upravi, ki jih izvaja vsakokratna ┬ávlada.
  3. Sodna oblast naj bi bila povsem neodvisna od izvr┼íne, kar je eden klju─Źnih pogojev za dobro delovanje demokracije. Neoliberalna politika pa zna to oviro u─Źinkovito obiti, in sicer tako, ta v klju─Źne organe sodne oblasti imenuje osebe, ki so pripravljene podpirati njene specifi─Źne interese. Tudi s tem imamo v Sloveniji veliko izku┼íenj, ki se odra┼żajo v nezadovoljivem delovanju sodne oblasti in s tem tudi demokracije na sploh.
Neoliberalizem ni v enaki meri prizadel vseh dr┼żav s parlamentarno demokracijo. Od evropskih dr┼żav so manj prizadete predvsem skandinavske dr┼żave, bolj pa dr┼żave evropskega juga, torej tudi Slovenija. Te razlike pa niso klimatsko pogojene, pa─Ź pa so bolj posledica razlik v prevladujo─Źi dru┼żbeni etiki: neoliberalna in protestantska etika sta si namre─Ź zelo narazen in zato  neoliberalizem v protestantskih dr┼żavah slab┼íe uspeva. Tudi Nem─Źija je slej ko prej prav zato z neoliberalizmom manj oku┼żena kot na┼ía dr┼żava, za kar ima nedvomno zasluge tudi njena dolgoletna predsednica vlade ÔÇô h─Źerka protestantskega pastorja.
Neoliberalna dr┼żava deluje, kot re─Źeno, prednostno v korist kapitala, njena skromna upravljavska u─Źinkovitost pa dr┼żavi zmanj┼íuje mednarodno konkuren─Źnost. To seveda kapitalu ne ustreza. Se mu pa kot izhod iz te zadrege nudi zadovoljiva re┼íitev: upravljavsko neu─Źinkovito demokracijo nadomestiti z bolj u─Źinkovitim avtoritarnim vodenjem dr┼żave. V nekaterih od evropskih dr┼żav se te spremembe ┼że dogajajo, ┼íe ve─Ź pa se jih obeta povsod tam, kjer ne bodo uspeli pravo─Źasno sanirati z neoliberalizmom oku┼żene demokracije.
Gornje velja tudi za Slovenijo, saj je na┼ía demokracija izrazito oslabljena in upravljavsko vse manj u─Źinkovita. Njena sanacija bi zato morala biti prednostni cilj vseh dobro misle─Źih dr┼żavljanov. Kako jo izvesti, se dokaj dobro ve. Potrebne so namre─Ź predvsem tri sistemske spremembe: po nem┼íkem vzoru prenoviti volilni sistem; po ┼ívicarskem vzoru uzakoniti model oblikovanja vlade (tehni─Źna vlada, podprta z veliko koalicijo); po vzoru skandinavskih dr┼żav omejiti politiko pri klju─Źnem kadrovanju v javnem sektorju in v podjetjih v dr┼żavni lasti. Za aktualno politiko so te ali podobne spremembe seveda nesprejemljive in izvedlo se jih bo lahko le tako, da se zanje odlo─Źno zavzame dobro organizirana civilna dru┼żba.
Andrej Cetinski, Sinteza, 1.6.2020

Odgovor na Zmagovalec krize je neoliberalizem

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.