Zlobiranci proti ministrici

Dva tedna prej, preden bi ministrica morala predstaviti prvo zdravstveno reformo v 24 letih, zahtevajo njen odstop.
Je to res naključje?

Je res naključje, da so v DeSUS dva tedna prej, preden bi moralo zdravstveno ministrstvo koalicijskim partnerjem predstaviti prvo zdravstveno reformo po 24 letih, ministrici odrekli podporo? Ministrica Milojka Kolar Celarc naj bi pri pogajanjih z zdravniškim sindikatom Fides prekoračila pooblastila, lagala in pristala na koncesije, zaradi katerih se bo zrušil sistem plač v javnem sektorju, pravijo. Zato sedaj v DeSUS predsednik stranke Karl Erjavec in podpredsednik stranke Tomaž Gantar zahtevata njen odstop. Gantar celo pravi, da je njen nedavni podpis sporazuma s Fidesom o začasni zamrznitvi stavke zdravnikov »začetek konca koalicije«. A kljub dramatičnim tonom ni prav jasno, kaj DeSUS pravzaprav želi, prej se zdi, da je zadnji zaplet zgolj izgovor.
Dvanajsti december naj bi bil črn dan za slovensko zavarovalništvo – namreč tisto, ki z najmanj dela in tveganja žanje najvišje donose. Dvanajstega decembra bo javno objavljeno, da bo v novem sistemu zdravstvenega zavarovanja večina za dodatno zavarovanje plačevala manj kot doslej in ne več prek dosedanjega obvoda. Tega dneva se tri zasebne zavarovalnice prav nič ne veselijo. Namenoma pravimo tri zasebne, čeprav bi morali reči dve zasebni in ena vzajemna. A zavarovalnica Vzajemna je družba, ki je ukradena zavarovancem, saj je z izigravanjem vzajemnosti pristala v rokah peščice prekaljenih menedžerjev. Gre za izredno moč, saj ima Vzajemna ves čas izjemno veliko denarja, ki ga lahko plasira kamorkoli in posodi komurkoli. Vzajemna je tudi tihi financer političnih strank in velik medijski oglaševalec.
Mladina že vrsto let vztraja na stališču, da je dodatno zdravstveno zavarovanje ena večjih neumnosti – celo večja od financiranja orožja, da neuporabljeno propada v vojašnicah. Gre samo za na drug način pobran denar, ki bi ga prav tako znal pobrati že javni zdravstveni zavod, a si tako tri zasebne zavarovalnice zgolj prek stroškov in dobička zadržijo vsaj 60 milijonov evrov na leto. Denar gre na tri zavarovalnice zgolj zato, da si te obračunajo svoj delež na sredstvih, ki jih vsak mesec vplačajo prebivalci Slovenije.
Milojka Kolar Celarc je po Dušanu Kebru prva ministrica za zdravje, ki je tudi za ceno, da bo politično žrtvovana, odločena, da ta obvod postopno ukine. Ima razlog, da tako ravna: že dan po tem se lahko upokoji. Ni vezana na noben lobi, je tudi osebno preskrbljena. Ve, kdo je na drugi strani, in ve, da gre za prekleto velike denarje. V zdravstvu se v tem trenutku vrti 3,2 milijarde evrov, kar je več kot tretjina celotnega državnega proračuna. Na drugi strani so močni interesi. Prva med njimi je že ameriška trgovinska zbornica, lobistični center ameriške industrije. Na drugi strani je tudi celotna tobačna industrija. In proti ministrici je tudi zavarovalniški lobi. Žal na področju zdravstva ni mogoče začeti nobene reforme, ne da bi v trenutku vsi lobiji skočili pokonci. Tudi zdravniška zbornica, ki jo popolnoma obvladujejo zdravniki zasebniki.
Ali misli Karl Erjavec resno, ko grozi Miru Cerarju, da je pripravljen zaradi plačnega sporazuma z zdravniki – dejansko pa zaradi prihajajoče zdravstvene reforme – zrušiti vlado? Verjetno misli resno. Lobijem, ki stojijo za temi neizprosnimi stališči, je namreč za vlade popolnoma vseeno – jim je pa pomembno vsako leto, ko se 3,2 milijarde evrov zavrti tako kot doslej. Važno je le, da je ustavljen vsak minister ali ministrica, ki želi uvesti spremembe na področju financiranja zdravstva.
Nekdanji direktor državnega zdravstvenega zavoda Samo Fakin je leta 2013 stanje opisal takole: »Razlogov, zakaj preprosto ne ukinemo teh zavarovalnic, ni veliko. Ocenjujem, da jih je okoli 4,5 milijona (evrov, op. p.). Približno toliko je različnih sponzorskih nakazil.« Lahko zaradi tega pade vlada? Poglejmo primer Tomaža Gantarja. V trenutku najhujšega zategovanja pasu leta 2013 je na podlagi zelo očitnega lobiranja zavarovalnic Vzajemna, Triglav in AS takratni minister za zdravje Tomaž Gantar predlagal interventni zakon, ki naj bi bil sprejet po nujnem postopku in s katerim bi trem zavarovalnicam dobesedno podarili 30,1 milijona evrov. Minister Bručan je namreč leta 2006 uvedel določilo, po katerem morajo tri zasebne zdravstvene zavarovalnice polovico dobička nameniti za rezerve. V tem času je Vzajemna »nabrala« 24,3 milijona evrov takšnih rezerv, zavarovalnica AS 5,8 milijona, Triglav pa domnevno nič, saj naj bi še pokrival izgubo iz preteklosti. Gantar se je skliceval na sodišče EU, ki je leto poprej odločilo, da Bručanova ureditev krši načelo o prostem pretoku kapitala. A Gantar je to uporabil zgolj kot pretvezo, češ da je sprememba nujna za spoštovanje pogodbe o delovanju EU. Vlada Alenke Bratušek je za to Gantarjevo »darilo« takrat izvedela iz Mladine. V njenem imenu je nato poslanka SD Andreja Črnak Meglič vložila dopolnilo in denar je ostal zavarovancem. Šlo je za las. Gantar je kmalu zatem odstopil.
Da, to je ta isti poslanec Gantar, ki danes v imenu DeSUS in skupaj s Karlom Erjavcem grozi Cerarju in Kolar Celarčevi. Igre so včasih drugačne, kot se zdi na prvi pogled.
Grega Repovž, Mladina, 2. 12. 2016

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.