Z ustanovitvijo pokrajin bi državo decentralizirali, jo zopet okitili z vzdevkom demokratična, omogočili državljanom, da z večjim vplivom poskrbijo za njen razvoj.
Slovenija dveh hitrosti: zakaj še vedno nimamo pokrajin?
Novinar Igor Selan je v članku z zgornjim naslovom lepo povzel vsebino okrogle mize Gibanja Sinteza – Koalicija civilne družbe za prenovo, ki je bila v Univerzitetni knjižnici v Mariboru. Iz vsebine njegovega članka lahko razberemo, da že zelo zamujamo pri sprejemu pokrajinske zakonodaje, saj so posledice vse večje razvojne razlike v državi, saj center ropa kadrovske in intelektualne potenciale obrobja. Pobuda Sinteze je že sedmi poskus vzpostavitve pokrajin, šest predhodnih je bilo iz različnih razlogov neuspešnih. Po uvodnem nagovoru je pet strokovnjakov utemeljeno razložilo, zakaj je ustanovitev pokrajin potreben in zadosten pogoj, da bi živeli v demokratični državi. Noben pameten politik ali funkcionar države zato ne more nasprotovati njihovim ugotovitvam. Svetlo luč na koncu predora je pokazala edina prisotna poslanka na okrogli mizi iz Gibanja Svobode gospa Tereza Novak, ki je povedala, da bi pokrajinsko zakonodajo vendarle bilo nujno urediti in da je dozorela ideja, da je to treba narediti. Povedala je še, da je zdaj čas, da se pripravijo vsa potrebna izhodišča, da bi lahko v prihodnjem mandatu pokrajine vendarle uvedli. V burni razpravi, ki je sledila po uvodnih besedah, me je najbolj pritegnila razprava častnega občana mesta Maribor Rudija Mogeta, ki je omenil, da so o teh državotvornih problemih skupaj z Andrejem Brvarjem in Karlom Gržanom pisali tudi vodilnima na TV SLO, da bi javnost podrobneje seznanili z razlogi, ki so preprečili državljanom, da bi lahko kot vsi državljani sosednjih držav odločali v pokrajinah. Prosil sem ga, če mi lahko to pisanje izroči, kar je tudi storil. Ko sem ga prebral, sem ga ponovno prosil, če ga smem posredovati javnosti, v kar so tudi vsi avtorji privolili, zato citiram:
Namig za osvetlitev rešitve zadnjega državotvornega dejanja
Spoštovani oblikovalki javnega mnenja in raziskovalki nečednih dejanj v državi Ksenija Horvat in Polona Fijavž, … Beri dalje!
Mislim, da so s svojim razmišljanjem zadeli žebljico na glavico in pojdimo z veseljem na volitve, kjer bomo volili stranke, ki premorejo dovolj domoljubja, da ustvarijo za državljane pogoje za udeležbo pri razcvetu države, preprečijo širjenje korupcije in se z ustvarjalnim sodelovanjem zopet povrnemo na pot spoštovanja med državljani in državo.
Pretiran centralizem prinaša prebivalcem Ljubljane najbolj onesnažen zrak med prestolnicami Evrope in s tem njenim prebivalcem zmanjšuje življenjsko dobo, z zgoščenim prometom v konicah načenja njihovo kvalitetno bivanja, saj sem ob zadnjem obisku Ljubljane potreboval več časa, da sem se iz središča mesta prebil do cestnega obroča, kot za pot od obroča do Maribora, vsakdanji pojav pa je, da je zagotavljanje pogojev za bivanje v prestolnici občutno dražje, kot v drugih mestih države. Razumi, kdor more.
Igor Selan, Večer, 13.11.2025