Kolega Andrej Cetinski poudarja: Če naj bo država uspešna, jo je potrebno pošteno in učinkovito upravljati…

Zakaj nam upravljanje države vse bolj šepa

Mladina je pred kratkim v posebni številki objavila več prispevkov uglednih avtorjev, v katerih le ti ocenjujejo splošne razmere  v Sloveniji v zadnjem letu, ko nam vlado vodi Robert Golob. Pisci so več ali manj enotnega mnenja, da zdajšnja vlada ne dela dobro, na nekaterih področjih pa  je njeno početje celo zaskrbljujoče. Slednje velja še predvsem za zdravstvo, o čemer je v svojem zapisu veliko uporabnega ponudil Dušan Keber, nedvomno dober poznavalcev te problematike. Sicer najdemo v obravnavani številki Mladine predvsem mnenja o razlogih, zaradi katerih Golob izgublja naklonjenost volivcev, ta sporočila pa bi vlada lahko primerno uporabila in nas tako zavarovala pred ponovno, že grozečo avtokratsko vladavino.

Sedanja slovenska vlada je že šesta po letu 2012.  Njihov povprečen »rok trajanja« je bil torej v tem obdobju zgolj dobro  leto in pol, kar nedvomno dokazuje, da je z našim političnim sistemom oziroma upravljanjem države nekaj močno narobe. Nekateri menijo, da je za to zaslužen predvsem  Janša, a se sam temu mnenju ne pridružujem. Žal tudi v omenjeni izredni številki Mladine ni najti kaj več o sistemskih vzrokih za naše politične težave. Te je namreč potrebno prepoznati in jih sanirati, če nam je res do tega, da bomo imeli državo, kot si jo večina želi. Zato naj  ne bo odveč, če poskušam v naslednjih vrsticah kratko predstaviti, kje sam vidim razloge za to, da nam upravljanje države tako šepa.

Če naj bo država uspešna, jo je potrebno pošteno in učinkovito  upravljati. Ključno upravljavsko vzvodje obvladuje v naši ureditvi predsednik vlade in je zato kakovost upravljanja države v največji meri prav od njega odvisna. Sistemska ureditev, od katere lahko pričakujemo spodobno upravljanje države, naj zato prednostno upošteva naslednja dva kriterija: 1.vodenje vlade se naj zaupa osebi, ki je nesporno zavezana temeljnim demokratičnim vrednotam (predvsem poštenost, socialna naravnanost, zavračanje avtoritarnosti) in ima uspešne izkušnje iz timskega (torej ne avtokratskega) vodenja zahtevnih družbeno-ekonomskih sistemov; 2. delovanje vlade je potrebno učinkovito nadzirati, saj se sicer kot vsaka oblast hitro pokvari.

Oglejmo  si na primeru sedanje vlade, kako naša politična ureditev zadovoljuje gornja pogoja. Goloba smo za predsednika vlade izbrali volivci s tem, ko smo ga na  volitvah izjemno bogato podprli. To smo slej ko prej storili iz dveh razlogov; prvič zato, ker je pred vstopom v politiko uspešno vodil večje energetsko podjetje, kar je obetalo, da ima uspešne izkušnje iz vodenja, ki jih bo lahko koristno uporabil tudi v politiki; drugič pa zato, ker mu je bil takratni predsednik vlade Janša izrazito nenaklonjen in volilni glas za Goloba je torej  pomenil tudi glas proti Janši.

Žal nas Golob doslej ni prepričal, da zadovoljuje prvega od zgoraj navedenih pogojev. Vlado namreč vodi dokaj avtokratsko in ne ravno učinkovito, dvome pa zbujajo tudi vrednote, ki jih izpričuje. Naj kot primer, kakšne dvome vzbuja kot vodja, navedem primerjavo med njim in Janšo, ki jo je v zadnji številki Reporterja navedla dr. Ljerka Bizilj, nekdanja direktorica TV Slovenije. Tako je zapisala: Janša je trmast in maščevalen, Golob pa ukazovalen, zaletav in tudi maščevalen. Čeprav ta primerjava ni ravno primerna, pa vendarle vzbuja skrbi spričo politične moči, ki smo jo volivci zaupali Golobu.

Nekaj besed še o drugem od prej omenjenih kriterijev, ki pogojujejo učinkovitost vlade, to je njen nadzor. Izvaja  se ga sicer v več oblikah (javna občila, sodni sistem, civilna družba,…), daleč najbolj pomemben pa je nadzor, ki naj bi ga opravljal parlament. Žal ta slabo deluje, razlog za to  pa je predvsem v naslednjem. Naš volilni sistem je značilen po tem, da volivci prednostno volimo stranko oziroma njenega vodjo (novi obraz), o sestavi poslanske skupine, ki stranko zastopa v parlamentu, pa prednostno odloča njeno vodstvo. Torej ne gre pričakovati, da bodo poslanci stranke Gibanje Svoboda sedanjo vlado kritično nadzirali, pa tudi poslanci ostalih dveh koalicijskih strank bodo pri nadzoru zadržani. Vlado nam torej nadzorujejo le poslanci opozicije, vendar njihov nadzor ciljno ni usmerjen v zagotavljanje večje učinkovitosti vlade, pač pa v vse kaj drugega. Parlamentarnega nadzora, ki naj  bi podpiral učinkovitost vlade, torej naša politika praktično ne pozna in je to nedvomno eden osrednjih razlogov za slabo upravljane države.

Ko demokracija slabo deluje,  se rešitev pogosto išče in tudi najde v avtokratskem vodenju države. To se tudi nam obeta, če le ne bomo pravočasno sanirali veljavno politično ureditev v delu, ki dopušča pri delovanju vlade slabosti, o katerih je bilo pravkar govora. Predvsem potrebujemo dve spremembi. Prva je nov volilni sistem, ki bo bistveno  okrepil vpliv volivcev na sestavo parlamenta in zagotovil, da bodo poslanci za svoje delovanje prednostno odgovarjali svojim volivcem. Tak parlament bi nedvomno veliko učinkoviteje opravljal svoji temeljni nalogi, to je zakonodajno  funkcijo in nadzor vlade. (Predlog novega volilnega zakona, ki primerno zadovoljuje omenjeni zahtevi, je že pred letom pripravila skupina izvedencev v organizaciji Sinteze, a mu politika ni ravno naklonjena).

Druga sistemska sprememba, ki naj izboljša upravljanje države, se nanaša na izbor predsednika vlade. Danes ta izbor največkrat posredno opravimo volivci, saj mesto predsednika vlade praviloma pripada vodji politične stranke, ki smo ji volivci namenili največ glasov. Ta izbor pa je, kot kažejo izkušnje, vse prej kot dober in ga je zato smiselno opustiti. Veliko boljša  bi bila naslednja rešitev: predsednika vlade izvoli  parlament (oblikovan po novem  volilnem sistemu) izmed praviloma nestrankarskih kandidatov, ki izpolnjujejo že prej navedene pogoje. Tako izbranega premiera oziroma njegovo vlado bi parlament lahko tudi učinkovito nadziral.

Morda gornja predloga nista najboljša in bi se lahko našlo še primernejše rešitve, če bi le bili kot družba pripravljeni, da v političnem sistemu odpravimo osrednje slabosti, ki nam danes  otežujejo upravljanje države. Žal te pripravljenosti v politiki ni, očitno predvsem zato, ker so tudi v njej prevladale demokratičnim nasprotne, to so neoliberalne vrednote (pohlep, laž, zavračanje solidarnosti,…), posledično pa se  pri upravljanju države interese kapitalskih  lobijev (pa tudi osebne) vse pogosteje zadovoljuje v škodo celotne družbe. Tako ni zgolj pri nas, saj se s podobnimi problemi srečujejo tudi drugod po svetu, še predvsem v zahodnih državah, ki sicer sebe rade proglašajo za demokratične. Pa vendarle: ostanimo optimisti, saj je tudi pri nas veliko ljudi, ki prepoznavajo vzroke za naše družbene težave in so pripravljeni delati na tem, da  se jih odpravi.

Andrej Cetinski, Sinteza

V Sloveniji sta torej potrebni predvsem dve spremembi. Prva je nov volilni sistem, ki bo bistveno okrepil vpliv volivcev na sestavo parlamenta in zagotovil, da bodo poslanci za svoje delovanje prednostno odgovarjali svojim volivcem. Druga nujna sprememba pa se nanaša na izbor predsednika vlade. Parlament mora namreč premiera in njegovo vlado učinkovito nadzirati.