Slovenski politični prostor se nahaja v fazi izrazite izenačenosti med političnima blokoma. Analiza aktualnih trendov kaže, da bodo naslednje parlamentarne volitve najverjetneje odločene predvsem na podlagi mobilizacije in čustvene energije volilnega telesa.
1. Politična dinamika zadnjih dveh mandatov
Obdobje 2020–2022 je zaznamovala visoka stopnja polarizacije, povezana z epidemijo, institucionalnimi konflikti in protestno mobilizacijo. Ključni volilni učinek ni izhajal iz enega samega dogodka, temveč iz akumulacije napetosti skozi daljše obdobje.
Obdobje po letu 2022 zaznamuje postopna erozija zaupanja, povezana s počasnim napredovanjem reform, komunikacijskimi nejasnostmi in kadrovsko nestabilnostjo, kar lahko vodi v demobilizacijo lastne baze.
2. Simulacija mandatov (D’Hondt, 90 sedežev)
Osnovni scenarij temelji na naslednjih približnih deležih med opredeljenimi volivci:
| Stranka | Delež (%) | Mandati (osnovni scenarij) |
| SDS | 23 | 30 |
| Gibanje Svoboda | 18 | 23 |
| NSi | 7 | 9 |
| SD | 7 | 9 |
| Demokrati | 6 | 8 |
| Levica | 5 | 6 |
| Vesna | 4 | 5 |
Blokovska razdelitev (osnovni scenarij):
Desni blok (SDS + NSi + Demokrati): 47 mandatov
Levi blok (GS + SD + Levica + Vesna): 43 mandatov
3. Scenarij prerazporeditve neopredeljenih (60/40)
Ob predpostavki, da se 60 % neopredeljenih volivcev odloči za levi blok in 40 % za desni blok, simulacija kaže naslednje razmerje:
| Stranka | Mandati (60/40 scenarij) |
| SDS | 29 |
| Gibanje Svoboda | 25 |
| NSi | 8 |
| SD | 9 |
| Demokrati | 7 |
| Levica | 7 |
| Vesna | 5 |
Ob blokovski razdelitvi še neodločenih (60/40 scenarij):
Desni blok: 44 mandatov
Levi blok: 46 mandatov
4. Ključna ugotovitev
Premik 1–2 odstotnih točk ali drugačna mobilizacija neopredeljenih volivcev lahko spremeni parlamentarno večino.
Volitve 2026 bodo verjetno odločene z mobilizacijo.
Vlado Pogorevčnik