Avtor (A.C.) je ta prispevek napisal za objavo v Delu. V njem omenja stvari, za katere se v Sintezi zavzemamo že vrsto let. Kogar tematika vznemirja, vabimo k sodelovanju!
Programski svet

Upravljanje naše skupne države
DEMOKRACIJA V ČASU UMETNE INTELIGENCE

Avtor članka z gornjim naslovom je Miro Germ, strokovnjak za sisteme upravljanja.   V članku navaja več  uporabnih predlogov o tem, kaj bi bilo primerno v našem  modelu upravljanja države spremeniti s ciljem , da bo to v prihodnje učinkovitejše. Vsekakor gre za izjemno aktualno temo in v naslednjih vrsticah želim prikazati še nekaj njenih vidikov,  ki se jih v naslovnem članku ne izpostavlja.

Z aktualnimi problemi upravljanja  države se pri nas  že nekaj let ukvarja tudi skupina izvedencev, ki deluje v okviru civilne družbe z imenom Sinteza. Njihove  razlage dokazujejo, da se nam je  demokracija v nemajhni meri izrodila v strankokracijo, to je vladavino političnih strank, ki  splošne družbene koristi v nemajhni meri podreja interesom  samih strank in tudi kapitala, posledica pa je vse manj etično  (tudi koruptivno) in ne prav učinkovito upravljanje države.

Težave z upravljanjem držav, ki jih povzroča obolela demokracija, postajajo eden osrednjih problemov  Evrope, ki se bo vse bolj boleče odražal predvsem v njenem zaostajanju v  konkurenčnosti, še predvsem za Kitajsko. Težava  pa ni v tem, da bi ne vedeli,  kako prenoviti demokracijo, da bo  upravljavsko zopet učinkovita,  pač pa je problem politika, ki taki  prenovi  iz interesnih  razlogov ni naklonjena. Kako jo pripraviti do  tega, da bo drugače ravnala, je zelo aktualno vprašanje, a se z njim, kolikor mi je znano, za sedaj nihče resneje ne ukvarja. Vse prej kot učinkovito upravljanje demokratičnih držav  se bo očitno  nadaljevalo in k sanaciji razlogov za te razmere nas bodo slej ko prej prisilile šele resne ekonomske in politične krize, v katere nas neprimerno upravljanje potiska.

O razlogih,  zaradi katerih imamo v Sloveniji težave z upravljanjem, je  primerno kaj več povedati. Osrednji tak razlog so po mojem razumevanju   predvsem neprimerne sistemske rešitve, ki jih uporabljamo. Teh je sicer več,  izpostavim pa naj zgolj tri, po mojem najbolj problematične. Na prvo mesto uvrščam to, da naša politična ureditev ne upošteva, da je upravljanje praviloma učinkovito le v primeru, če ga izvajamo preko dveh ločenih aktivnosti, to sta vodenje in nadzor vodenja. Ta razmejitev med vodenjem in nadzorom vodenja pri nas slabo deluje predvsem zato, ker  vlado oblikujemo po načelih koalicije. Problematičnost  te rešitve je v naslednjem: rešitev politiko močno razdvaja, namesto da bi jo zavezovala k usklajevanju in sodelovanju; ključne vodstvene pristojnosti se poverja političnim  osebam, ki za to zahtevno delo pogosto nimajo zadostnih izkušenj; nadzor vodenja  države je močno omejen, saj koalicijske stranke vlado nekritično podpirajo, opozicijske pa ji vladanje predvsem otežujejo; zaradi nasprotij med koalicijo in opozicijo ter pogostih menjav vlade strateške razvojne politike države  praktično ni možno izvajati.

Naštetim slabostim se lahko  izognemo tako, da  namesto koalicijske, to je politične, oblikujemo vlado, katere člani imajo relevantne vodstvene izkušnje.  Tako vlado, imenujmo jo  »tehnična«, ima Švica in ta rešitev  nedvomno veliko prispeva, da  se Švica uvršča  med najbolj demokratične in ekonomsko uspešne države. V državah, ki se imajo za demokratične, pa politika  tehnični vladi praviloma ni naklonjena  in to nedvomno velja tudi za naše razmere.

Druga slabost naše politične ureditve, ki jo izpostavljam, je volilna  zakonodaja. Ta ima sicer več pomanjkljivosti, osrednja pa je po moji oceni to, da daje volivcem možnost, da volijo stranke, kdo jih bo  zastopal v parlamentu, pa praviloma odločajo vodstva strank. Rešitev je nedemokratična,  škodljiva pa je predvsem zato, ker izrazito podpira strankokracijo.  Že omenjena Sinteza je že pred več leti priplavila predlog volilnega zakona, v  katerem je tudi obravnavani problem zadovoljivo razrešen, a so bili vsi njeni dosedanji napori, da se prenovo volilne zakonodaje tudi izvede, neuspešni.

Še o tretji od napovedanih slabosti naše politične ureditve nekaj besed. V Sloveniji imamo centralno politično oblast  s sedežem v  Ljubljani in 212 lokalnih (občinskih) oblasti, vmes pa ni ničesar. Že zgolj ti podatki dajo vedeti, da tako organizirano upravljanje države ne more dobro delovati. Pomembno ga lahko izboljšamo z ustanovitvijo  vmesnih  upravnih enot, to je pokrajin. Tako ureditev predvideva že ustava, a je politika doslej  ni  resno jemala. Tudi reševanja tega problema se je lotila Sinteza in upajmo,  da  bo imela prihodnja vlada za te njene  aktivnosti več razumevanja.

Naj zaključim z naslednjo mislijo.  Prihodnost  nas Slovencev je izjemno odvisna od tega, kako upravljamo  svojo državo, nič manj pa ne od tega, kako se upravlja našo širšo domovino, to je EU; do upravljanja  države torej ni modro biti brezbrižen.

Andrej Cetinski