Transportne poti

Slovenija si mora prizadevati za uresni─Źitev klju─Źnih infrastrukturnih investicij!

O te┼żavah ozkega (raz/po)gleda

─îe bi pri┼íel tistega natan─Źno dolo─Źenega decembrskega dne leta 2003 popolnoma nenapovedano in prav po─Źasi na hodnike vladne pala─Źe, ki povezujejo pisarno predsednika vlade in veliko sejno dvorano, ter bi prisluhnil, potem bi sli┼íal zelo nejevoljen glas takratnega premiera. Pa bi bilo oboje nekako nespodobno. Ker se po teh hodnikih vsem vedno zelo mudi in ker bi bilo nespodobno poslu┼íati besede, ki uhajajo izpod oblo┼żenih vrat. Sli┼íal bi glas Antona Ropa. Pravzaprav bi lahko razlo─Źil nekaj ponavljajo─Źih se besed o nevarnosti prostorske osamljenosti, novih evropskih povezavah in ime predsednika vlade sosednje dr┼żave.
Informacije, ki jih je tistega dne dobil Rop v dveh zaprtih kuvertah, ena je bila z zna─Źilnimi oznakami na┼íe tajne slu┼żbe, niso bile dobre. Hkrati pa zelo natan─Źne. Bilo je jasno, da dr┼żava Slovenija lahko izpade iz na─Źrtov nove ureditve evropskih transportnih povezav.
Re┼íitev je bila, da bi na┼íli takoj, to pomeni ┼íe isti dan, termin za sre─Źanje s takrat predsedujo─Źim Evropske unije, italijanskim predsednikom vlade, Silviem Berlusconijem.
Kot vedno je bila v diplomaciji edina mo┼żnost najti vabljiv predlog pogovora. Avtorja sta bila dva, nekdanji in sedanji veleposlanik v Rimu, Vojko Volk in Iztok Miro┼íi─Ź. Vedela sta, da ho─Źe italijanski predsednik vlade zbrati dovolj veliko podporo, da bi oktobra naslednje leto, prav v italijanskem glavnem mestu evropski dr┼żavniki podpisali veliko listino, pogodbo o ustavi za Evropo.
Berlusconi je Ropa sprejel zve─Źer v pala─Źi Chigi, pravzaprav v njenem rezidencialnem delu. Torej v svojem stanovanju. Vse je bilo okra┼íeno z veliko bo┼żi─Źno jelko in vrsto rde─Źih okrasnih trakov. Dogovor je bil razmeroma hitro dose┼żen. Berlusconi je iz bli┼żnje picerije naro─Źil pice margerite, kokakole in pivo. ┬╗Tako za vas kot zame bo to prvi obrok,┬ź je dodal Berlusconi.
Projekt gradnje drugega tira
Dogovorjeno je bilo tudi uresni─Źeno. Drugi tir, med slovensko Luko Koper in Diva─Źo, je bil uvr┼í─Źen v velik evropski projekt transevropskih ┼żelezni┼íkih povezav. Dobro leto pozneje je dobila Slovenija prvih pet milijonov evrov za tako imenovane ┼ítudije izvedljivosti projekta. Tega denarja nikoli nismo porabili, pozneje je bil vrnjen v evropsko blagajno.
Pozneje se je to hotelo popraviti ali dopolniti, toda nikoli ne popolnoma do konca in z jasno dr┼żavno voljo.
─îeprav je Slovenija imela obligatorno zavezo, sprejeto junija 2001, z dokumentom strategija nacionalne varnosti. Mislim predvsem na dve to─Źki omenjene zaveze. Prvo, da ─Źez na┼íe ozemlje potekajo najkraj┼íe in najugodnej┼íe kopenske povezave, ki zahodno Evropo in osrednji del ju┼żne Evrope povezujejo z Podonavljem in Balkanom ter prek njih z vzhodno Afriko in Malo Azijo. Ter drugo, da je Slovenija sti─Źi┼í─Źe treh geostrate┼íkih in geopoliti─Źnih prostorov, srednjeevropskega, ju┼żnoevropskega in jadransko-sredozemskega.
Prav to, ta opis, je bil toliko let prej, leta 1995, pokojnemu predsedniku vlade, dr. Janezu Drnov┼íku, eden izmed glavnih argumentov. Na povsem zasebni ve─Źerji v Strasbourgu sta se mu pridru┼żila takratni predsednik evropske komisije, Jacques Delors, in predsednik evropskega parlamenta, Miguel Angel Mart├şnez. Prav njima je z omenjenim dokumentom opisoval pomen dr┼żave kot nove ─Źlanice Evropske unije. Tega ve─Źera, po velikem koncertu, z Drnov┼íkom sva bila med poslu┼íalci, se nam je pridru┼żila tudi Irena Grafenauer, sem prvi─Ź sli┼íal tudi o novih na─Źrtih hitre ┼żelezni┼íke proge, ki bi jo financirali z evropskimi sredstvi, med Londonom in Pekingom. Drnov┼íek je bil prepri─Źan o nujnosti slovenske udele┼żbe v projektu.
Tudi zato ni bilo mogo─Źe sredi septembra 2014 prezreti dveh sestankov. Prvega v Pekingu in drugega v Ljubljani. Prvi je bil skladen z ambicioznostjo guvernerja evropske centralne banke Maria Draghia in njegovimi napovedmi o novem evropskem investicijskem ciklu in drugi povsem nasprotno malenkosten. Oba pa povezana z Ropovim obiskom v Rimu.
Za─Źnimo s sestankom v Pekingu.
Na dr┼żavni┼íkem obisku v kitajski prestolnici je bil, dober teden pred tem, srbski predsednik vlade Aleksandar Vu─Źi─ç, ki je takrat vztrajal: ┬╗Ne grem domov, dokler se ne dogovorimo za financiranje in gradnjo nove hitre ┼żeleznice BeogradÔÇôBudimpe┼íta s krakom proti dvema gr┼íkima mestoma, Solunu in pristani┼í─Źu Pirej, ter dokler ne dolo─Źimo Beograda kot mesta velike konference Kitajska-Evropa, decembra letos.┬ź Vu─Źi─ç je pozneje povsem mirno dodal, da pri─Źakuje pri teh na─Źrtih podporo Bruslja, tako politi─Źno kot finan─Źno. Ja, v politiki in diplomaciji je treba najti skupni interes. In ta je jasen.
Kitajski predsednik vlade Wen Jiabao je bil v prvih dneh oktobra 2010 v Atenah, obisk pa je kon─Źal z napovedjo, da bo skupina COSCO ÔÇô China Ocean Shipping Group ÔÇô prevzela nadzor nad veliko gr┼íko luko Pirej in nekajkrat pove─Źala njene zmogljivosti pretovora. Njegovo napoved je z velikim kreditnim anga┼żmanom takoj podprla Evropska investicijska banka. Premierova napoved je bila samo nadaljevanje sporazumov o strate┼íkem ekonomskem sodelovanju, v vrednosti, ┼íteti v milijardah evrov, nekaj mesecev pred tem, ki sta ju podpisali obe dr┼żavi. Povsem nedvoumen je bil predsednik Cosca, Ven Daifu, da ho─Źejo narediti pristani┼í─Źe Pirej za vodilno kri┼żi┼í─Źe kargoprometa za vzhodni Mediteran, Balkan, vzhodno in srednjo Evropo ter del Afrike.
Prometni tokovi ┼że i┼í─Źejo nove poti
Slaba to─Źka napovedi in na─Źrtov ter velike investicije je bila le nujna ┼żelezni┼íka povezava.
Kitajski gostitelji so tako skrbno prisluhnili srbskemu premieru Vu─Źi─çu, ─Źeprav je vrednost investicije zna┼íala med eno in dvema milijardama evrov.
Vu─Źi─ç je dodal tudi predlog v okviru mehanizma za sodelovanje z dr┼żavami srednje in vzhodne Evrope o gradnji nove avtoceste BeogradÔÇôTemi┼ívar, o ─Źemer sta se ┼że dogovarjala z romunskim kolegom Viktorjem Pontom. Tudi pri tem je pri─Źakoval podporo Bruslja na dogovorjenem sre─Źanju Kitajska ter dr┼żave centralne in vzhodne Evrope, decembra v Beogradu.
Drugi sestanek je bil v Ljubljani. ┼álo je za predstavitev novega ministra za infrastrukturo, ki je bil v svojem nastopu razmeroma dolo─Źen. Odpovedal se je investiciji v drugi tir, ki bi povezoval Luko Koper in celino. Z razlago, da prometni tokovi ┼że i┼í─Źejo nove poti in da bi bila investicija nepotrebna ali vsaj te┼żko upravi─Źljiva.
┼Że nekdanji evropski komisar Avstrijec Johanes Han je pred ─Źasom zagovarjal to isto odlo─Źitev novega slovenskega ministra, vendar je pozabil dodati, da njegova dr┼żava pri─Źakuje veliko evropskega denarja za projekt hitre proge, ki bo povezala Gradec z Budimpe┼íto.
Zelo preprosto. ─îe Slovenija ne bo izkoristila mo┼żnosti, ki jih je sprejela v svojih razvojnih dokumentih, in tiste Ropove ve─Źerje pri Berlusconiju, potem bodo klju─Źne evropske infrastrukturne investicije, gre za 26-milijardni paket, na┼ío dr┼żavo ob┼íle. Nastala bo nova povezava skozi Avstrijo in mad┼żarsko prestolnico ter Beograd v gr┼íke luke.
Zato imajo tak┼íne, na videz drobne izjave ─Źlanov novega vladnega kabineta tolik┼íen odmev, doma javen, v tujini pa takim izjavam prisluhnejo tajne slu┼żbe.
Odlo─Źitev o gradnji novega dela proge, dolge zgolj ve─Ź deset kilometrov, je, ─Źe ho─Źete ali ne, strate┼íko pomembna in neposredno vpliva na klju─Źne nove evropske premisleke. Predvsem pa so nepotrebne v ─Źasu arbitra┼że o pravici Slovenije, pomorske dr┼żave, do stika z odprtim morjem.
Pravzaprav take odlo─Źitve ne morejo biti v pristojnosti enega od ministrstev. So predmet odlo─Źitve predsednika vlade, njegovega kabineta in parlamenta.
Borut Šuklje v Delu

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.