TINA ali TIA?

There Is No Alternative – There Is Alternative

Alternativa zmeraj obstaja. Kadar nam sku┼íajo to zakriti, nas prepri─Źati, da je ni, je to zato, ker se je bojijo.

Ste ┼że kdaj sli┼íali za oz. ─Źe ste ┼że sli┼íali, ste se zadnje ─Źase kaj spomnili na TINA? Jaz sem se ve─Źkrat, ko sem poslu┼íal debate o koalicijski pogodbi in davkih, ki jih ta prina┼ía in zaradi katerih se je za─Źelo govoriti o podjetni┼íkih odhodih v bolj predvidljiva okolja, o Venezueli in socializmu, v─Źasih pa celo o restavraciji komunizma.

TINA (There Is No Alternative ÔÇô nobene alternative ni) je sicer fraza, ki se je je spomnil viktorijanski filozof Herbert Spencer(1820-1903), ki je odlo─Źno zagovarjal klasi─Źni liberalizem in je trdno verjel v ┬╗laissez-faire┬ź (nevme┼íavanje dr┼żave v delovanje trga). Menil je, da je treba Darwinovo teorijo o pre┼żivetju najsposobnej┼íih prenesti tudi v dru┼żbena razmerja. Kritikom kapitalizma in prostih trgov je pogosto odgovarjal z ┬╗There Is No Alternative┬ź.

Vendar pa TINI slave ni prinesel Spencer, ampak Margaret Thatcher, ki je svojo (in Reagonovo) neoliberalno revolucijo, s katero je nadomestila desetletja socialdemokratskih politik v Evropi in ZDA po 2. svetovni vojni, pojasnjevala s Spencerjevo TINA. Nasprotnikom njene politike deregulacije, kr─Źenja dr┼żavnih izdatkov in zavra─Źanja dr┼żave blaginje, je tudi ona odgovarjala s TINA. Za Thatcherjevo alternative preprosto ni bilo: obstaja en sam pravi in pravi─Źni dru┼żbeni model.

S TINA se je v zahodnem svetu po─Źasi nehala debata o tem, kaj je dobra dru┼żba. ─îe alternative ni, tudi nima smisla izgubljati ─Źasa z njihovim iskanjem. Seveda razmislek o tem, kak┼ína je pravi─Źna ali dobra dru┼żba med ljudmi nikoli ni in nikoli ne bo zamrl, vendar pa je bila ta razprava izgnana iz prostora, kjer se oblikujejo razmerja mo─Źi (politika, gospodarstvo, mediji) na dru┼żbena obrobja (humanistika, literatura), kjer ne morejo ┬╗delati ┼íkode┬ź (─Źe v ─Źem, se je kapitalizem do popolnosti izuril v tem, kako brez fizi─Źne represije marginalizirati neprijetne glasove in posameznike).

Tako smo vsi po─Źasi pozabili, da je bila neko─Ź debata o dobri dru┼żbi ┼íe kako ┼żiva. Pozabili smo tudi, da smo v teh prostorih┬á (v mislih imam celoten zahodni svet, ne le Slovenije) ┼żiveli nek druga─Źen dru┼żbeni model, neko drugo alternativo. In da se ta alternativa ni samopromovirala kot edina alternativa, ker ji tega ni bilo treba, saj so jo ljudje sprejeli brez obse┼żne ideolo┼íko promocijske akcije, s katero se je ljudem v glavo vbijala in se ┼íe vbija TINA. Pozabili smo, da je bila obdav─Źitev najbogatej┼íih v ZDA pod republikanskim(!!) predsednikom Nixonom 70% (bil je zadnji predsednik, ki je davke dvignil; sledil je Reagan s TINA) in nih─Źe ni vpil ne o Venezueli, ne o socializmu. Pozabilo smo, da je bila ta obdav─Źitev v nekaterih evropskih dr┼żavah tudi 85% pa se nih─Źe ni prito┼żeval nad restavracijo komunizma.

Pozabili smo tudi, da sta se neko─Ź leva in desna politika pomembno vsebinsko razlikovali. Po nastopu TINA pa so se meje med obema blokoma za─Źele brisati, saj so se socialdemokratske stranke pridru┼żile vsesplo┼ínemu konsenzu, da alternativa neoliberalni globalizaciji ne obstaja (zaradi ─Źesar jih vse, z izjemo Corbynovih laburistov, po─Źasi jemlje hudi─Ź). Politika je postala nekak┼ína tehni─Źna zadeva, zgolj mened┼żeriranje znotraj obstoje─Źega sistema, nekaj, kar bi moralo biti pridr┼żano ekspertom. Spopad razli─Źnih politi─Źnih projektov, razli─Źnih vizij dru┼żbe, tisto torej, kar je za demokracijo klju─Źno, je bilo eliminirano. Politi─Źne stranke nam danes ponujajo osebnosti, ne konceptov. Zakaj? Ker TINA.

Pozabili pa smo tudi ÔÇô in to je morda najhuje – ustvarjati domi┼íljijske svetove prihodnosti. Slavoj ┼Żi┼żek je ┼że pred leti lucidno opazil, da si na┼ía domi┼íljija ne zna ve─Ź ustvarjati pozitivnih fantazijskih svetov, da so vsi znanstveno fantasti─Źni filmi pravzaprav filmi katastrofe, diktatur in degradacije ┼żivljenja na raven neke daljne preteklosti. Skratka, la┼żje, kot da si zamislimo neko pozitivno alternativo prihodnosti, si predstavljamo izhod v katastrofi in nazadovanju. Po svoje je to najve─Źji uspeh neoliberalne ideologije: ─Źe je edina alternativa katastrofa, je pa ┼że bolje, da ostane tako, kot je!

Med opazovanjem plazu, ki se je zaradi na za─Źetku omenjene dav─Źne dolo─Źbe koalicijske pogodbe vsul na Levico (Luko Mesca in tovari┼íe, kot jim vztrajno pravijo na POP TV), sem naletel na izjavo Davida Graeberja, profesorja antropologije na London School oh Economics in avtorja knjige Dolg: prvih 5000 let. Vpra┼íali so ga, zakaj je britanska elita tako ┼żiv─Źna ob mo┼żnosti, da bi Jeremy Corbyin, predsednik laburistov, postal┬á predsednik vlade. Vpra┼íanje so mu postavili po konferenci stranke, na kateri je ta v svoj program dodala zahtevo po prenosu 10% delnic velikih korporacij v poseben fond, s katerim bi upravljali zaposleni. Graeber je odgovoril, da je to, ob vsem njihovem bogastvu, sicer te┼żko razumljivo, da pa gre verjetno za strah, da bi se s tem radikalno spremenil javni diskurz. To pa bi postalo problem tako za politike kot za medije, ki so se pa─Ź navadili, da ┬╗prodajajo┬ź obraze, ne pa programov. Pa tudi zato, ker ne vedo, kam bi to v nadaljevanju pripeljalo. Skratka ÔÇô ┼żiv─Źne jih dela mo┼żnost, da se za─Źne ru┼íiti TINA konsenz.

TINA se je sicer prvi─Ź resneje za─Źela sesedati v Gr─Źiji, ko je na politi─Źno sceno stopila Syriza in za─Źela nasprotovati Trojkinemu programu re┼íevanja gr┼íke krize (beri: re┼íevanja nem┼íkih in francoskih bank) na ra─Źun navadnih dr┼żavljanov prek radikalnega zni┼żevanja pla─Ź in pokojnin, namesto na ra─Źun tistih, ki so krizo povzro─Źili. Evropska politi─Źna elita je reagirala brezobzirno. Najprej je en referendum onemogo─Źila, rezultate drugega, tistega, ki je Trojki dal ko┼íarico pa┬á z nelegalnim posegom v gr┼íki ban─Źni sistem izni─Źila. Syriza se je uklonila, TIna pa ohranila monopol. V veliki britaniji je nekoliko druga─Źe. Vlogo tininega varuha pred ┬╗napadi┬ź Corbynovih laburistov in njihovo levo alternativo opravljajo Britanski korporativni mediji, predvsem Murdochovi. O─Źitali so mu ┼że vse: od popolne nesposobnosti, prek antisemitizma do ekstremnega levi─Źarstva. ┼áe njegovo ─Źepico so mu na neki fotografiji zretu┼íirali v rusko ku─Źmo, da bi ga naredili za ruskega agenta. Ali bo tina ohranila monopol ali pa bo Corbyinu uspelo uveljaviti razpravo o alternativi kot del legitimne politi─Źne agende, je zaenkrat ┼íe nejasno. V veliki meri tudi zato, ker ima TINA precej podpornikov med pripadniki biv┼íih vodstvenih struktur laburisti─Źne stranke.

Demonizacija koalicijske pogodbe in ┼íe posebej Levice, ki se dogaja pri nas zaradi napovedi dviga nekaterih davkov in prispevkov, razumem kot del zgoraj opisanega dogajanja. Nasprotovanje dvigu davkov s strani tistih, ki naj bi v bodo─Źe pla─Źali ve─Ź, je sicer razumljivo, nikjer v svetu ni ni─Ź druga─Źe. Presene─Źajo pa visoki toni, pretiravanja in tudi intelektualno nespodobne manipulacije, ki so ob tem v igri. Med slednje ┼ítejem predvsem prispodobe o lokomotivi (gospodarstvu), ki za seboj vle─Źe vagone (javni sektor) in podobna psevdomarksisti─Źna razumevanja nastajanja dodane vrednosti, med prve pa gro┼żnje z venezuelskimi scenariji in stra┼íenje s komunisti─Źnimi zarotami. No, presene─Źenje je na mestu le, ─Źe naivno predpostavljamo, da gre res zgolj za davke. Seveda gre tudi za davke, vendar pa koalicijska pogodba ne ponuja ni─Źesar, ─Źesar v tej dr┼żavi ne bi v preteklosti ┼że imeli (tako glede obdav─Źenja kapitalskih dobi─Źkov, kot prispevkov delodajalcev) in ni─Źesar, ─Źesar ne bi poznali v nekaterih drugih dr┼żavah EU. Pa tako pri nas takrat, kot v teh dr┼żavah sedaj, ne grozijo z mno┼żi─Źnimi odhodi v tujino in stra┼íijo z Venezuelo in┬á komunizmom. Skratka ÔÇô ne gre le za davke, gre tudi za TINA. Za strah, da bi alternativni dru┼żbeni model postal legitimni del politi─Źne debate.

Razpravo o alternativnih modelih pa nujno potrebujemo. Pogovoriti se moramo o tem, ali so prva skrb dr┼żave gospodarstvo ali njeni dr┼żavljani (ker preprosto ni res, da u─Źinkovitej┼íe gospodarstvo avtomati─Źno pomeni bolj┼íe ┼żivljenje ljudi). Pogovoriti se moramo o tem, kako zmanj┼íati premo┼żenjske razlike med ljudmi (ker te razlike spodkopavajo osebno svobodo in demokracijo). In najte┼żje ÔÇô pogovoriti se moramo ali bomo nehali glorificirati nenehno rast in se┬á zadovoljili z nerastjo (ker bomo sicer egoisti─Źno pou┼żili┬á na┼í planet na ra─Źun na┼íih otrok).

Skratka: There Is Alternative (TIA), alternativa obstaja. Alternativa zmeraj obstaja. Kadar nam sku┼íajo to zakriti, nas prepri─Źati, da je ni, je to le zato, ker se je bojijo. In se obenem niso sposobni ali pripravljeni intelektualno soo─Źiti z njenimi zagovorniki. Zato: ne glede na to, kaj si kdo od nas misli o predlogih Levice (tudi sam imam pomisleke o kakem njihovem predlogu), bi jim moral biti vsak, ki se zaveda, kaj je bistvo demokracije hvale┼żen, da so alternativo postavili na oder in spro┼żili razpravo o njej.

Bogdan Bi┼í─Źak, Sinteza, 29.9.2018

2 odzivov na TINA ali TIA?

  1. Zdravo!

    TIA seveda!
    Bravo Bogdan Bi┼í─Źak! Eden najbolj┼íih tekstov v tem ─Źasu!
    Pomagati moramo, da se ustvari prostor za TIA!
    Sam tudi ocenjujem, da je v zastavljenem/mo┼żnem sodelovanju sedanje vlade z Levico kar nekaj nastavkov za prave spremembe v pravo smer.
    Najbolj pomembna pomo─Ź, zlasti pomembnih “zdravih” (ki delujejo v korist ve─Źine dr┼żavljanov in v korist narave) civilno dru┼żbenih gibanj pri tem, da aktualna vlada aktivnosti zastavi dovolj konceptualno, strate┼íko in na dalj┼íi rok. Potem bodo tudi nekateri dosedanji koalicijski dogovori, ki sicer ciljajo v pravo smer, lahko u─Źinkoviti.

    Milan Baj┼żelj

  2. A. Cetinski: “Prispevek B. Bi┼í─Źaka z naslovom TINA ali TIA obravnava ta ─Źas izjemno aktualno vpra┼íanje, in sicer to, ali ima sedanji neoliberalni kapitalizem alternativo. In ─Źe jo ima, kaj naj bi to bilo. O tem, kako sam gledam na ta problem, je nekaj ve─Ź povedanega v naslednjih vrsticah.” ÔÇô beri dalje!

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.