Stališče SINTEZE-KCD do kriznih ukrepov vlade

V SINTEZI-KCD pozorno spremljamo in podpiramo napore vlade, da bi upočasnila ali celo preprečila eksplozijo števila okuženih prebivalcev Slovenije in tako preprečila razvoj epidemije po scenariju najbolj prizadetih držav, kot so Italija, Španija in nekatere druge. Čeprav smo bili v SINTEZI-KCD med prvimi subjekti civilne družbe, ki smo pri svojem delu sprejeli vse potrebne ukrepe za fizično (ne socialno!) osamitev, delujemo naprej.

Kot analitiki družbenega dogajanja se zavedamo nevarnosti, prisotne povsod po svetu, da oblastne strukture posameznih držav v vsaki krizni situaciji pogosto teže k pospešenemu sprejemanju ukrepov, ki nemalokrat krnijo samo srčiko družbene in politične demokracije. Tako je bilo skoraj povsod v zahodni Evropi ob naraščanju nevarnosti terorizma, ali v deželah vzhodne Evrope ob naraščanju prebežniških valov.

V SINTEZI-KCD v celoti podpiramo vse omejitve gibanja in zahteve po samo-izolaciji, zlasti najbolj ogroženih skupin prebivalcev, ki jih je določila vlada. Toda hkrati se nam zastavljajo tudi nekatera vprašanja, npr.:

– Ali ne bi bilo smotrneje,  da bi bili vsi ti ukrepi dorečeni in koordinirani v »civilnem« delu vlade (npr. pod okriljem ministrstva za zdravje, kot je to v večini evropskih držav), ne pa v vojaško-policijskem?
– Zakaj je potrebno spreminjanje Sveta za nacionalno varnost v nekakšen državni operativni štab, situiran v vojaškem (obrambnem) sektorju države?
– Taki in podobni ukrepi v nekaterih državah (Madžarska?, Srbija?) vodijo v nekakšen praktični suspenz parlamenta ali celo v njegovo direktno ukinjanje. Čeprav pri nas takih tendenc še nismo zaznali, smatramo, da je smiselno opozoriti na to nevarnost, saj taka praksa direktno spreminja demokratično strukturo oblasti, predvsem pa jo je izredno težko odpraviti tudi potem, ko krizne razmere popustijo.
– Seveda se pri tem dogajajo tudi določene napake, ki jih je težko razumeti. V SINTEZI-KCD se sprašujemo, ali je (nekajdnevni) »mrk« aplikacije ERAR res samo posledica poslovnih težav v času krize ali pa kaže na poskus vdora v proračunske finance?
– Poseben problem je nerodna, neustrezna in nespametna sprememba scenarija tiskovnih konferenc, ki se je pojavila v zadnjih dneh. Če kdaj, potem moramo v času krize iskati vse možnosti za krepitev zaupanja med vsemi strukturami oblasti in mediji, saj je to ena temeljnih paradigem demokratične politike. 

V SINTEZI-KCD pozdravljamo (za zdaj še nezadosten – malo gospodarstvo, prekarni delavci,…) paket ukrepov, ki ga te dni sprejema vlada za ohranitev gospodarske strukture in socialno zaščito prebivalcev Slovenije. Ne le zato, ker kaže na odločnost vlade,  temveč tudi zato, ker krepi zaupanje, da je vlada sposobna pravočasno in pravilno ukrepati.

Zato pozivamo opozicijske politične stranke in državljane, da pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov z vlado konstruktivno sodelujejo. Čas je, da se pozabijo tisti prvi dnevi po zamenjavi vlade, ko so nekateri ministri nove vlade čutili potrebo, da za vse težave, s katerimi se srečujemo, obtožujejo bivšo vlado. Resnost zdravstvene, socialne in gospodarske krize zahteva od nas, da politične prepire o tekočih problemih odložimo na mirnejše čase.

 Programski svet SINTEZE-KCD  

Odgovor na Stališče SINTEZE-KCD do kriznih ukrepov vlade

  1. Se popolnoma strinjam: Tu je tudi moj pogled na EU in COVID-19 Usoda EU in coronavirusa
    Človeška usoda in usoda človeštva sta si tesno povezani. Lakota širom sveta ni nastala samo zaradi rezličnih naravnih okoliščin na različnih koncih sveta. Lakote po svetu so posledica političnih napak. Poplave, ki izničijo celotna področja niso posledice vodnatosti voda v rekah, so pa posledice slabih odločitev oblasti pri urejanju okolja in prostora.

    Znastveniki širom sveta si razbijajo glave kako razumeti Covid-19. Na tisoče delovnih ur so že dosedaj vložene v iskanje razumevanja tega virusa in seveda cepiva.

    Vedno bolj pa postaja jasno, da to ni samo zdravstvena, medicinska kriza, ampak je tudi kriza zdravstvenih sistemov… Nekateri ocenjujejo izbruh te viroze kot »naravno« katastrofo; nekateri pa kot – če lahko rečem – naravno selekcijo…
    Nikjer ni to tako očevidno kot je to v naši sosedi Italiji…Zdravniki v Italiji vedo kako obravnavati hujše primere z uporabo najmodernejših zdravstvenih pripomočkov kot so to ventilatorji in izolacija v intenzivnih oddelkih bolnic. In kot se je to pokazalo v Italiji, je akutno pomankanje postelj in opreme postala poglavitna ovira pri diagnoziranju in zdravljenju te viroze. Pacijenti ležijo po hodnikih zdravstvenih ustanov zaradi pomankanja bolniških postelj. Pacienti, ki so že okrevali so na hitro pošiljani domov; zdravstveno osebje pa zaradi utrujenosti dobesedno pada po tleh tako kot pri nas. Nemalokrat zdravstveno osebje dela tudi, ko je že samo okuženo z virusom neglede na varnostne ukrepe.

    Postavlja se vprašanje: a so posledice teh okužb pripisati viralnosti COVID-19 ali je kriza v Italiji posledica dolgoletnega ne vlaganja v zdravstveni sistem. Tudi Slovenija je vedno bližje temu scenariju. In tako kot je to v Italijii, se je podobno pokazalo v Sloveniji da se nevlaganje v zdravstveni sistem obrestuje negativno.

    Italija ni daleč za ostalimi večjimi in po velikosti populacije in ozemlja za ostalimi večjimi državami v Evropi: Angliji, Franciji, Nemčiji… Število postelj namenjene intenzivni negi bolnikov v Italiji pa je daleč za evropskim povprečjem. Podatki OECD navajajo, da je Italija leta 2016 imela 2.62 postelje na 1000 prebivalcev; Nemčija jih je imela 6.06; Francija 3.15 in Holandija 3.0…Kje je danes Slovenija… Minister za zdravstvo bi moral ta podatek javno objaviti.

    V letu 2016 – zopet podatki OECD je Italija vložila okrog 832 EUR po prebivalcu v akutno zdravljenje bolnikov in rehabilitacijo. V istem obdobju je Francija vložila 1220 EUR, Nemčija 1372 EUR in ZDA 1578 EUR…Kje je Slovenija danes? Z investicijami v zdravstvo vseh kategorij smo na 24 mestu med 50 državami na tabeli OECD.

    Politiki v Veliki Britaniji razumejo, da podobne analize samo poudarjajo kako zdravstveni sistemi »škripljejo« in prav to se dokaja z zdravstvenim sistemom v Veliki Britaniji. Zduženo kraljevstvo vlaga v akutno zdravstveno oskrbo samo 822 EUR.
    Vendar, ko gledamo statistiko vidimo, da Nemčija nudi 8 bolniških postelj na 1000 prebivalcev, Francija 5.98, Italija borih 3.18 in Združeno kraljevstvo samo 2.54. Avstralija ima 3.84 postelj na prebivalca vendar je skupno število prebivalstva le 25 milijonov. Manjko bolniških postelj je veliko bolj pereče v državah s starajočim se prebivalstvom. Demografski profil Italije pokaže, da je prav Italija druga država na svetu z najstarejšim prebivalstvom. Svetovna banka navaja podatek, da je ima Italija 23% od celotnega prebivalstva starejšega od 65 let.

    Kot posledica pomankanja bolniških postelj se je angleški zdravstveni sistem koncem vsake zime na samem robu kolapsa. Angleški politiki in njihov pristop ni na tem, da bi preprečevali širitev Covid-18 v na splošno med ljudmi. Raje se osredotočajo na zamik. Britansko Javno Zdravstvo (NHS) se trudi virozo zaustavljati samo tako dolgo dokler si NHS ne opomore od zimske krize z katero se NHS bori vsako leto. COVID-19 je samo dodatno breme angleškemu zdravstvenemu sistemu.
    Vsako zimo postaja ta problematika bolj poudarjena in letošnja zima ni bila izjema. Od Decembra naprej 80% urgentnih primerov na IPP oddelkih (Intenzivna Prva Pomoč) je bila obravnavana v 4 urah. To je precejšnje znižanje od prejšnje zime ko je bilo 84% oacijentov obravnavanih v 4 urah od sprejema bolnika.

    Verjetno bi bilo potrebno opraviti analizo vzrokov kje drugje in ne v tem kratkem prispevku. Venda zgodnja opozorila so tu. Bolj pomembno je dejstvo, da sta tako angleški kot italijanski sistem veliko bolj odvisna od direktne finančne pomoči in vlaganja s strani vlade. To pa ni primer v Franciji in Nemčiji.
    V Veliki Britaniji je država v celotno zdravstvo leta 2017 vložila le 79% in po podatkih Eurostata je Italija v istem letu vložila samo 74%. Nemčija in Francija se opirata na obvezne zavarovalniške sheme z različnimi stopnjami državne podpore, vendar se direktno vlaganje s strani Nemčije omejuje le na 6% od celotnega vlaganja v zdravstvo in 5% v Franciji.

    Kot Slovenec, ki je več kot 37 let živel v Avstraliji lahko rečem, da je avstralski zdravstveni sistem dober. 2/3 vlaganja ali porabe je s strani tako Zvezne Avstralske vlade kot s strani posameznih držav v avstralski federaciji. Dejansko je COVID-19 test kako in koliko se lahko posameznik zanese na planerje centralnega zdravstvenega sistema da bodo ti povzeli pravilne in primerne dolgoročne korake za reševanje podobnih situacij v bodočnosti.

    Zanimivo bo videti kako učinkovit bo sedanji minister za zdravstvo RS na tem področju. Moj prispevek pa je lahko tudi spodbuda bralcem, da kot volilci pričnejo resneje razmišljati o odločitvah politikov, ki nam naj v bodočnosti urede učinkovito in vsem dostopno zdravstvo. Tehnokaratsko zapravljanje davkov naj ne bo za zaprtimi vrati in v interesu posameznikov temveč prebivalstva RS.

    In kako in kaj o tem misli slovesnka politika…in kaj volilci…???
    Dejstvo je, da krize ustvarjajo pogoje za izredne politične ukrepe. Vodilne osebe v EU – skupaj z vodilno bančno strokovnjakinjo Centralne Evropske Banke Christine Lagarde – ne smejo naivno misliti, da je sedanja virusna kriza drugačna od navadne krize javnega zdravstva ampak je istočasno tudi kriza tako politične kot finanče narave in dimenzij. samo kriza javnega zdravstva.
    Poleg ogromne cene tako v življenjih evropskega prebivalstva kot tudi v finančnem pogledu je coronavirus epidemija vzrok negativnemu ekonomskemu udarcu, podobnemu ekonomski katastrofi, če ne še večji kot je to bila finančna katastrofa leta 2008. Celotni svet se je dokaj pozno zavedal, da se mora soočati z krizo, katera je v primerjavi z gopodarsko-finančno krizo v obdobju Velike Recesije neprimerno bolj zahtevna in zajema vse sektorje svetovnega ekonomskega spektruma.
    Brez dvoma je dejstvo, da družbena izolacija pomeni manj gospodarske aktivnosi za vsakogar. V obdobju, ki prihaja – pa naj bo to nekaj tednov, če ne že mesecev – ljudje bodo delali manj, posledično bodo zaslužili manj, torej bodo investicijska blagajna usahnila in ljudje bodo trošili manj. Posledično bo veliko več rdečega črnila; do sedaj še uspešna podjetja – velika ali majhna – ne bodo preživela. Preživela bodo samo, če bo s strani politike na oblasti odločen pristop z namero stabilizacije gospodarstva…
    Države najbolj prizadete v tej epidemiji – Italija, Španija in do neke mere Francija – imajo akutno pomankanje fiscalnega maneverskega prostora. Kje je tu majhen slovenski piščanček…? Zvezna ameriška banka (Federal Reserve Bank) z finančno inekcijo kakršne svet še ni videl; angleška banka (Bank of England) je že znižala obrestno mero in objavila finančno pomoč vredno 30 miljard funtov; to so dokaj hitri ukrepi posameznih držav . Avstralija je storila nekaj podobnega. EU pa se še ni prebudila iz svojega zimskega spanja. Christine Lagarde je samo pred tednom dni komentirala, da ni otipljivih znakov negativnega pritiska na denarne trge in likvidnosti. Kakršen političen ukrep na razvoj teh sedanjih dogodkov naj bi primarno bil usmerjen v fiscalne rešitve – te pa so domena posamezne članice na nacionalni ravni
    In kako in kaj o tem misli slovesnka politika…in vprašanje gospodu Toninu kdaj bo večč kot 600.000 slovenskih upokojencev dobilo zaščitna sredstva (maske, rokavice, razkužila…)na koncu koncev smo upokojenci tudi volilci…in včasih politiki pozabljajo na to….

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.