Slovensko zdravstvo

Napredek zdravstva lahko prinašajo le novi pristopi in kompetentni ljudje v zdravstveni politiki

Tudi v zdravstvu obstoji ve─Ź alternativ, ne le izklju─Źno dr┼żavno ali privatizirano (profitno) in individualnim interesom ozkih skupin podrejeno zdravstvo. Zadnji dogodki v zdravstvu, kot so pla─Źilna nesposobnost bolni┼ínic, pomanjkljivosti ugotovljene pri pred-presoji Klini─Źnega centra za akreditacijo, odhodi zdravnikov v tujino, investicijske avanture, ┬╗govorice┬ź o korupciji in podobno, so le vrh ledene gore problemov, ki so se nakopi─Źili v zdravstvu v zadnjih petnajstih letih in so posledica ┼íibke zdravstvene politike z ene strani in nekompetentne politike nasploh. Povsem se strinjam z dr. Kralji─Źem, ki je ┼że ve─Źkrat opozoril, da bi v politiki moralo biti ve─Ź izku┼íenih uspe┼ínih mened┼żerjev; enako velja za zdravstvo v celoti. Tudi v primeru zdravstva je o─Źitno, da mnoge politi─Źne garniture niso znale izbirati niti pravih sodelavcev, kaj ┼íele oblikovati ustrezne odlo─Źitve. Za─Źeli so prevladovati osebni interesi pred skupnim (javnim), in to na vseh nivojih, saj je to pospe┼íeval sistem. Posameznik po naravi stvari pa─Ź deluje tako, da si zagotovi obstoj, in ┼íele nato izkazuje solidarnost, predanost itd. Zato je problem v vodstvih politike, splo┼íne in zdravstvene, in ne v zdravnikih, farmacevtih ali medicinskih sestrah in drugih zaposlenih v zdravstvu.
Zdravstvena politika z ministri in vodstvi in┼ítitucij na ─Źelu pogosto ni bila dorasla izzivom. To se ka┼że pri vsakem mandatu posebej, saj tisti, ki spremljamo dogajanja v zadnjih 20 letih, vidimo, da prakti─Źno vsak minister pristopa k delu, kot da za─Źenja od za─Źetka. ┼Że minister Keber in kasneje minister Maru┼íi─Ź sta pripravila pomembne elemente sodobnega sistema. V obeh konceptih so bili pomembni in nujni gradniki izbolj┼íav zdravstvenega sistema (─Źeprav sta bila pristopa zelo razli─Źna in se z vsem ni bilo mogo─Źe strinjati). Vpra┼íanje pa je, ali so bile izbrane prave prioritete. Dokler sistem ne uspe zdru┼żiti individualnih interesov in ciljev izvajalcev storitev s skupnimi cilji organizacije ali sistema (z vsemi motivacijskimi orodji), ne more biti uspe┼íen, in tu so padli na izpitu prav vsi. Po drugi strani pa sta v zdravstvu, tako kot v vsej slovenski politiki, prisotni razcepljenost in nesposobnost iskanja skupnih re┼íitev. V zdravstvu so prisotne izrazita poklicna ozkost in izklju─Źljivost do drugih zdravstvenih strok ter odsotnost kreativnega timskega sodelovanja, pri ─Źemer nosi levji dele┼ż zdravni┼íki del zdravstvenih politikov, niso pa imuni niti zdravni┼íka zbornica niti druga zdravni┼íka zdru┼żenja, ki ne zmorejo resnega dialoga z drugimi zdravstvenimi strokami in s tem pospe┼íevanja timskega dela v korist uporabnikov. Ob vsem tem imajo tisti konceptualno aktivni ministri (kot npr. Keber in Maru┼íi─Ź) vsaj eno opravi─Źilo:njihovi ┼íefi (predsedniki vlad) jih niso podprli (znali podpreti) takrat in tako kot je bilo potrebno.
Razlog za po─Źasne izbolj┼íave je predvsem zaprtost sistema za nove ideje in ljudi. Najbolj izstopajo─Źe je, da v zdravstvu niso bile sprejete niti ideje in iniciative vrhunskih priznanih strokovnjakov, pa naj so ┼íle v smeri sistemskih sprememb ali pove─Źanja mo┼żnosti za bolj┼íe pogoje dela vrhunskih strokovnjakov, v okviru izvajanja rednih procesov ali paralelno z njimi (npr. dr. Arne┼ż, akad. dr. Dolenc). Pobude drugih dejavnikov izven zdravstva so bile ┼íe manj dobrodo┼íle. Mened┼żerska nekompetentnost se poleg nesprejemanja pobud izkazuje tudi v neuporabi sodobnih pristopov upravljanja z ljudmi v zdravstvenih in┼ítitucijah, kar pa je mo─Źno povezano z voditeljsko sposobnostjo mened┼żerjev ter poznavanjem sodobnih pristopov upravljanja ljudi, procesov in virov. O sodobnih pristopih pri upravljanju in vodenju v zdravstvu se govori v zdravstvu ┼że desetletje, in vendar so spremembe nezadostne in prepo─Źasne. To dodatno potrjuje tezo, da je problem v politiki in mened┼żmentu. Seveda so tudi v zdravstvu svetle izjeme mened┼żerjev, ki so se izkazali z uvajanjem sodobnih sistemov upravljanja, zagotavljanjem celovitega sistema kakovosti in usmerjenostjo k uporabnikom in so prestali tudi mednarodne presoje in primerjave. Njihovo poslanstvo pa je tudi, da odlo─Źneje vplivajo na odlo─Źanje zdravstvene politike v pravi smeri (in ne podpirajo la┼żne cehovske solidarnosti v vzdr┼żevanju obstoje─Źega stanja). Koliko zgrajenih mened┼żerjev z izku┼ínjami iz vrhunskih gospodarskih ali drugih in┼ítitucij je pri┼ílo v zdravstveni sistem na pomembne funkcije? In koliko zdravstvenih politikov in mened┼żerjev je bilo konkuren─Źnih za odgovorna mesta v gospodarstvu ali drugih sredinah? Ni─Ź!? Za njih obstoji le za─Źaran krog ministrstvo ÔÇô vodstvena pozicija v izvajalskih in┼ítitucijah in nazaj, pa ┼íe malo v politiko. Ali res nismo vsaj toliko pametni kot nekateri drugi, npr. Avstralci, ki sistemati─Źno pospe┼íujejo prehajanje ljudi in idej ne le med strokami in in┼ítitucijami, ampak tudi zajemanje talentov iz mladih vrst in celo iz tujine?
Neuravnote┼żeni zasebni in javni interesi se izkazujejo na ve─Ź ravneh. Za─Źenjajo se pri dilemah javno ali zasebno. Ali je res tako pomembno, ali je lastnik operacijske mize ali ra─Źunalnika ali stavbe zasebnik ali dr┼żava? Za zdravnika, farmacevta, medicinsko sestro itd. in njihovo delo zagotovo ne. Pomembno pa je, kako deluje sistem ali in┼ítitucija: ali deluje na profitnih na─Źelih ali kot zavod (zasebni ali javni) na temelju neprofitne dejavnosti in v primarno korist uporabnika in razvoj dejavnosti. Vsi, prav vsi, pozabljajo, da je bistvo zdravstva ─Źlove┼íki kapital in ne beton, ┼żelezo in les, vgrajen v infrastrukturo. To na─Źeloma lahko najamemo kadarkoli in od kogarkoli, ki zagotovi zahtevam standardov. Tu je ┼íe veliko teoretskega dela za ekonomiste, da bodo znali primerno ovrednotiti ─Źlove┼íki kapital in ga tudi vgraditi v ekonomski sistem, in to ne le na podro─Źju zdravstva, saj menim, da je to eden klju─Źnih dru┼żbenoekonomskih sistemskih izzivov v kapitalisti─Źnih dru┼żbah. Veliko dela pa je tudi za politike, da razvijajo primerne sisteme upravljanja reguliranih dejavnosti. Sistemi upravljanja in delovanja zdravstvenih in┼ítitucij morajo neposredno odra┼żati vrednost ─Źlove┼íkega kapitala v celotnem kapitalu in tudi pri upravljanju. Ne mislim, da se moramo vrniti v samoupravljanje. Vem pa, da zdravstvo ne sme po poti, po kateri je ┼íla farmacevtska industrija, ki je s prehodom na trg ┬╗kapitala┬ź izgubila eti─Źno tenko─Źutnost, ki so jo vzdr┼żevali prvotni lastniki ÔÇô farmacevtske ali zdravni┼íke dru┼żine. To je takrat politika hotela, zdaj se pa ─Źudi posledicam (a to je ┼że druga zgodba). Upravljanje zdravstva mora temeljiti na sodobnih na─Źelih korporativnega upravljanja, ─Źemur sicer mnogi nasprotujejo. Brez takega pristopa ne funkcionira niti mened┼żment, ki mora s pomo─Źjo sodobnih pristopov upravljanja ─Źlove┼íkih potencialov uresni─Źevati skupne cilje z zaposlenimi v zdravstvu (po na─Źelu z ljudmi za ljudi) ter delovati u─Źinkovito (in to tudi finan─Źno!) in po na─Źelih celovitega upravljanja kakovosti in poslovne odli─Źnosti ter eti─Źnih standardov. Prav zato ┬╗neintelektualni┬ź kapital v zdravstvu ne sme imeti prevladujo─Źega vpliva. Zaradi omejenosti zdravstvenih delavcev na neprofitno dejavnost pa bi morali biti ti poklici primerno stimulirani, materialno in na druge na─Źine, seveda glede na kratkoro─Źne in dolgoro─Źne rezultate opravljenega dela.
Sistem nagrajevanja v zdravstvu se vklju─Źuje v sistem nagrajevanja javnega sektorja. Za slednjega lahko ugotovimo, da je sicer vgradil nekatera sodobna na─Źela motiviranja zaposlenih, vendar je zaradi togosti in ne-aplikativnosti na posamezne dejavnosti povsem neuporaben in ga je potrebno spremeniti s prilagoditvijo posameznim dejavnostim ali pa takoj ukiniti. Tak, kot je seda,j je ┼íkodljiv in ne slu┼żi svojemu namenu. Potrebujemo celovit sistem motiviranja, ki na materialnem delu upo┼íteva reguliranost dejavnosti, kratkoro─Źne in dolgoro─Źne u─Źinke dela in primerno delitev med fiksnim in variabilnim delom. Zagovarjam relativno visoke pla─Źe za dokazano uspe┼íne zaposlene v zdravstvu, tako vrhunske strokovnjake kot tudi mlade talente, in seveda obratno za manj uspe┼íne. To je mogo─Źe, ─Źe variabilni del pla─Źe predstavlja vsaj 30% ali ve─Ź. Pla─Źe po kolektivni pogodbi naj predstavljajo le minimalno sprejemljivo osnovo.
Ali je zdravstvo kot javni sektor zajedavec gospodarstva, je neumno vpra┼íanje. Postavljam ga le, ker se tako vztrajno pojavlja podobna trditev. Zdravstveni delavci prav tako ustvarjajo vrednost kot ┬╗realno gospodarstvo┬ź, kar lahko preverimo kadarkoli na trgu. Javna sredstva namenjena zdravstvu so le del dru┼żbenega sporazuma, koliko denarja namenimo iz obveznih zavarovanj za dogovorjen obseg storitev. ─îe pa je to ┼że tak┼íen problem, potem pa lahko tistim, ki ┼żelijo ta sredstva zmanj┼íati, to omogo─Źimo (ve─Źinoma so to ljudje s pla─Źami, ki presegajo 4,000 ali 5,000 EUR bruto) na ta na─Źin, da ta skupina ni vklju─Źena v obvezno zavarovanje in njim omogo─Źimo pla─Źljive zdravstvene storitve. Resnej┼íi izziv pa je, da z letom 2014 prihajamo na trg storitev v EU. Ali se zavedamo vseh posledic? Smo na njih pripravljeni? Do sedaj so be┼żali le mladi zdravstveni strokovnjaki. ┼Żelimo izgubiti ┼íe preostale? Zagovarjam, da dele┼ż za zdravstvo glede na razvitost in pri─Źakovanja uporabnikov ne more biti ni┼żji kot 10% BDP, pa naj gre za recesijo (zlasti v tem primeru) ali konjunkturo.
Ali kapacitete zdravstva res ne zado┼í─Źajo ali pa se sre─Źujemo z nesposobnostjo za ustrezno anga┼żiranje ogromnega ─Źlove┼íkega potenciala, ki ga premore zdravstvo? Problem bega mo┼żganov je pere─Ź. Nerazumnih re┼íitev, ki vplivajo na kapacitete zdravstva, pa je ┼íe ve─Ź. Da ┼ítevilo zdravnikov ni edini ali najve─Źji problem je opozorila Nacionalna strategija vklju─Źevanja lekarni┼íke dejavnosti in lekarni┼íkih farmacevtov v nadaljnji razvoj slovenskega zdravstvenega sistema, ki je prikazala, da v Sloveniji ZZZS prizna le 42% farmacevtov (vseh farmacevtov pa je 67% evropskega povpre─Źja) v primerjavi s 73% zdravnikov (pri tem 58% v osnovnem zdravstvu) glede na povpre─Źno ┼ítevilo zdravstvenih delavcev na 100.000 prebivalcev v EU. O─Źitno je, da nam poleg zdravnikov na primarnem nivoju manjka predvsem farmacevtov, ampak teh ve─Źkrat sploh no─Źemo (!?), kljub temu, da – kot ugotavlja omenjena strategija – potencial znanja, ─Źlove┼íkih zmogljivosti in infrastrukture v lekarni┼íki dejavnosti ni primerno zaznan, ume┼í─Źen in izkori┼í─Źen v slovenskem zdravstvenem sistemu. Multi-disciplinarno in timsko delovanje ve─Ź strok v zdravstvenem sistemu zagotovo pove─Źa kapacitete ter zagotavlja bolj┼íe sistemske re┼íitve in vi┼íjo kakovost storitev, zato je nujno tesnej┼íe sodelovanje med zdravstvenimi poklici. ─îakalne dobe, ki so deloma posledica pomanjkanja strokovnjakov, so ve─Źinoma nepotrebne ob dejstvu, da zdravniki ┼żelijo delati, a jim sistem ne omogo─Źa izvajanja storitev v primernem obsegu, hkrati pa ostajajo infrastrukturne kapacitete neizkori┼í─Źene. Sre─Źujemo pa se tudi s paradoksom, ki ga ne zasledimo nikjer drugje:
Prisotno je uni─Źevanje in iz─Źrpavanje zdravih delov zdravstvenega sistema in stimulacije manj uspe┼ínih. To je povsem sprevr┼żena logika, saj je uspe┼ínost poslovanja (pozitiven poslovni rezultat zavodov) kaznovana (sistemati─Źno zni┼żanja vrednosti storitev s strani ZZZS). To uni─Źuje zdravstven sistem ÔÇô saj velja, da ve─Ź ko ima┼í stro┼íkov, bolj si stimuliran (s pokrivanjem izgub). Enako velja na primer za ┼íir┼íe podro─Źje zdravil. ─îe v drugih primerljivih dr┼żavah ustvarijo 40% in ve─Ź vrednosti zdravila v verigi vrednosti lokalno, je ta dele┼ż v Sloveniji manj kot 20% (razlika je cca 120 mio. EUR! letno). Tak pristop ┼íkodi dr┼żavi, zdravstvenemu sistemu in s tem posredno tudi uporabnikom. ZZZS tu prej najdemo kot del problema in ne kot del re┼íitve, ker se postavlja v pozicijo, ki bi jo opisal kot:
Neskon─Źna lahkost bivanja ZZZS v monopolnem polo┼żaju med politiko in izvajalci. To sem ilustriral deloma ┼że s prej┼ínjim primerom, saj je ZZZS vplivni dejavnik v zdravstveni politiki, predvsem ko gre za zdravstveni denar. Na─Źeloma bi ZZZS moral delovati v interesu zavarovancev in u─Źinkovito izvajati politiko Ministrstva za zdravje, s svojimi kapacitetami pa prispevati k sodobnim pristopom na svojem podro─Źju delovanja. Pri nakupih v zdravstvu gre namre─Ź prepogosto za nesposobnost obvladovati stro┼íke in prepre─Źevati odtekanje denarja po neobvladovanih kanalih. O korupciji, povezani z dobavami materiala in opreme, in ┬╗bleste─Źih┬ź javnih razpisih te┼żko govorimo z dejstvi, saj ┼żal veliko spornih dogodkov ostaja nerazjasnjeno. Znani pa so ┼íe druga─Źni problemi:
Dr┼żava na netransparenten na─Źin ┬╗krade┬ź dodatna sredstva iz ┼żepov uporabnikov in izvajalcev in jih uporabi v najbolj┼íem primeru za financiranje dela zdravstva, pogosto pa tudi za ne-zdravstvene namene (obnove streh ali ┼íe kak┼íne bolj zanimive projekte ┼żupanov). Vrednost tega prelivanja denarja se meri v desetinah milijonov EUR. Vsi, ki bi morali ukrepati, se sprenevedajo. Bilance javnih zavodov ┬╗morajo┬ź namre─Ź biti prikrojene tako, da ne izkazujejo izgube na javnem delu, torej na trgu pridobljena sredstva pokrivajo izgube na javnem. Premeten sistem stimulacij dr┼żi namre─Ź javne zavode v pat polo┼żaju, saj ne morejo izpla─Źati zaslu┼żenih pla─Ź, ─Źe je javni del negativen. Kdor misli, da je to dober mened┼żment zdravstva, se krepko moti.
Zlagana solidarnost ali odgovornost za lastno zdravje je dilema, ki se pojavlja, ko govorimo o delovanju interesnih skupin firm, uporabnikov in zaposlenih, ki naj bi ┼í─Źitili interese uporabnikov zdravstvenih storitev. Zlaganost je predvsem v tem, da s ┼í─Źitenjem statusa quo ve─Źkrat ┼íkodujejo ravno uporabnikom. Zgodi se tudi, da se posredno vpletejo v izklju─Źno strokovne odlo─Źitve, ki so odgovornost farmacevtske ali zdravni┼íke stroke ali obeh in niso hkrati v objektivnem interesu uporabnikov. ┼á─Źitenje sistema, ki je bil zgrajen v ─Źasih, ko je bil uporabnik v ve─Źji meri objekt kot subjekt pri upravljanju z zdravjem, je neproduktivno. Danes je uporabnik odgovoren za svoje zdravje. To se mora odraziti tudi v sistemu. Pri odnosu z zdravstvenimi strokovnjaki se to ┼że odra┼ża, in to s primerno stopnjo ob─Źutljivosti zdravstvenih strokovnjakov za razlike med uporabniki (tudi to┼żbe, vezane na zdravstvo, in drugi ukrepi so tu dokaz). Ne odra┼ża pa se v finan─Źnih posledicah. Vredno je torej razmisliti o enotnem obveznem zdravstvenem zavarovanju (zdru┼żitev z dopolnilnim), pri ─Źemer pa je potrebno na novo zasnovati vi┼íino in na─Źin oblikovanja premije, ki naj bo sorazmerna vsem prihodkom in premo┼żenju, pri tem pa naj vklju─Źuje ┬╗bonus┬ź (┼íibek socialni polo┼żaj, odsotnost nezdravih ┼żivljenjskih navad, aktivna skrb za zdravje) in ┬╗malus┬ź (mo─Źan socialni status, nezdrave ┼żivljenjske prakse, tvegane dejavnosti ipd.). S tem ne bomo opustili tradicionalnih vrednot v zdravstvu, kot je solidarnost, poskrbeli bi predvsem, da ni zlagana, ampak transparentna in povezana z odgovornostjo uporabnikov za lastno zdravje. Svoj del obveznosti, vezanih na zdravstveno za┼í─Źito, tudi finan─Źnih, morajo prevzeti tudi delodajalci do svojih zaposlenih. To posebej velja za delovna mesta z ve─Źjim zdravstvenim tveganjem. Po drugi plati pa prepustimo privatnim zavarovanjem vse, kar ljudje ┼żelijo od zdravstvenega sistema, pa ni neobhodno, saj je tega vse ve─Ź. Razmisliti pa je potrebno tudi o drugih vrstah zavarovanj (npr. za dolgotrajno nego) ter iz katerih virov pokriti stro┼íke za izobra┼żevanje zdravstvenih strokovnjakov in nekatere druge izdatke.
Uporabniki in njihove potrebe so (┼íe) prioriteta ve─Źine zdravstvenih delavcev. To dejstvo opogumlja in v tem je smisel, da v tem zdravstvu in politiki ┼íe kaj premaknemo v pravo smer in hitreje. Prava smer pa je kakovostnej┼íe vodenje in razvijanje sistemov z vizijo, vrednotami in razvijanjem strategij, ki vklju─Źujejo vse interesne skupnosti, in odlo─Źanje v skupno dobro skladno z mislijo ┬╗vzpostavljanje ravnote┼żja je umetnost ┼żivljenja┬ź. Pomembno je poglobiti in dosledno izvajati celovite sisteme kakovosti in poslovne odli─Źnosti. To pomeni tudi razvijanje in posodabljanje procesov, merjenje klju─Źnih kazalnikov uspe┼ínosti (pa ne le padcev s postelje, sicer bo kdo za─Źel privezovati bolnike na bolni┼íke postelje, da bo dokazal svojo kakovost) in poslovanje po na─Źelih stalnih izbolj┼íav. Ob propadu gradbenega sektorja verjamem, da se bo na┼íel kak┼íen strokovnjak, ki obvlada vodenje zahtevnih projektov, in da bo mo┼żno zagotoviti kakovostnej┼íe izvajanje investicij in nadzor nad njimi. Prepri─Źan sem, da s pravilno politiko zaposlovanja in brez konkuriranja svojemu primarnemu zaposlovalcu s strani izvajalcev in hkrati omogo─Źanjem dela na prostih kapacitetah in obstoje─Źi infrastrukturi lahko omogo─Źimo zaposlenim v zdravstvu, da delajo skladno tudi s svojimi preferencami, hkrati pa izbolj┼íamo izkori┼í─Źenost kapacitet in zmanj┼íamo ─Źakalne dobe.
Eden klju─Źnih projektov zdravstva je informatizacija. Sedaj poteka neuravnote┼żeno in prepo─Źasi. Vklju─Źuje premalo podpore za zdravstvene izvajalce in je podrejena predvsem interesom ZZZS in finan─Źnem nadzoru, kar bi morali uravnote┼żiti.
Klju─Źna pa je po moji oceni pospe┼íena menjava ljudi v zdravstveni politiki. Dajmo priznanje ljudem, ki so, vsaj nekateri, zagotovo prispevali k razvoju na┼íega zdravstva, vendar se po ve─Ź kot 20 letih kro┼żenja med funkcijami o─Źitno ne znajdejo v novih okoli┼í─Źinah, s katerimi se soo─Źamo, in ne razumejo v celoti izzivov sprememb okolja, pri─Źakovanj uporabnikov ter izzivov novih ekonomskih in dru┼żbenih okoli┼í─Źin. Prilo┼żnost je potrebno dati novim idejam in ljudem razli─Źnih pogledov in kompetenc. To je pogoj tudi za politiko v celoti, da se ┼íe bolj ne pogreznemo v politi─Źno mo─Źvirje brez vrednot in brez zdravja.

Gorazd Hladnik, mag. farm, MBA

2 odzivov na Slovensko zdravstvo

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.