Slovensko zdravstvo

Napredek zdravstva lahko prinašajo le novi pristopi in kompetentni ljudje v zdravstveni politiki

Tudi v zdravstvu obstoji ve─Ź alternativ, ne le izklju─Źno dr┼żavno ali privatizirano (profitno) in individualnim interesom ozkih skupin podrejeno zdravstvo. Zadnji dogodki v zdravstvu, kot so pla─Źilna nesposobnost bolni┼ínic, pomanjkljivosti ugotovljene pri pred-presoji Klini─Źnega centra za akreditacijo, odhodi zdravnikov v tujino, investicijske avanture, ┬╗govorice┬ź o korupciji in podobno, so le vrh ledene gore problemov, ki so se nakopi─Źili v zdravstvu v zadnjih petnajstih letih in so posledica ┼íibke zdravstvene politike z ene strani in nekompetentne politike nasploh. Povsem se strinjam z dr. Kralji─Źem, ki je ┼że ve─Źkrat opozoril, da bi v politiki moralo biti ve─Ź izku┼íenih uspe┼ínih mened┼żerjev; enako velja za zdravstvo v celoti. Tudi v primeru zdravstva je o─Źitno, da mnoge politi─Źne garniture niso znale izbirati niti pravih sodelavcev, kaj ┼íele oblikovati ustrezne odlo─Źitve. Za─Źeli so prevladovati osebni interesi pred skupnim (javnim), in to na vseh nivojih, saj je to pospe┼íeval sistem. Posameznik po naravi stvari pa─Ź deluje tako, da si zagotovi obstoj, in ┼íele nato izkazuje solidarnost, predanost itd. Zato je problem v vodstvih politike, splo┼íne in zdravstvene, in ne v zdravnikih, farmacevtih ali medicinskih sestrah in drugih zaposlenih v zdravstvu.
Zdravstvena politika z ministri in vodstvi in┼ítitucij na ─Źelu pogosto ni bila dorasla izzivom. To se ka┼że pri vsakem mandatu posebej, saj tisti, ki spremljamo dogajanja v zadnjih 20 letih, vidimo, da prakti─Źno vsak minister pristopa k delu, kot da za─Źenja od za─Źetka. ┼Że minister Keber in kasneje minister Maru┼íi─Ź sta pripravila pomembne elemente sodobnega sistema. V obeh konceptih so bili pomembni in nujni gradniki izbolj┼íav zdravstvenega sistema (─Źeprav sta bila pristopa zelo razli─Źna in se z vsem ni bilo mogo─Źe strinjati). Vpra┼íanje pa je, ali so bile izbrane prave prioritete. Dokler sistem ne uspe zdru┼żiti individualnih interesov in ciljev izvajalcev storitev s skupnimi cilji organizacije ali sistema (z vsemi motivacijskimi orodji), ne more biti uspe┼íen, in tu so padli na izpitu prav vsi. Po drugi strani pa sta v zdravstvu, tako kot v vsej slovenski politiki, prisotni razcepljenost in nesposobnost iskanja skupnih re┼íitev. V zdravstvu so prisotne izrazita poklicna ozkost in izklju─Źljivost do drugih zdravstvenih strok ter odsotnost kreativnega timskega sodelovanja, pri ─Źemer nosi levji dele┼ż zdravni┼íki del zdravstvenih politikov, niso pa imuni niti zdravni┼íka zbornica niti druga zdravni┼íka zdru┼żenja, ki ne zmorejo resnega dialoga z drugimi zdravstvenimi strokami in s tem pospe┼íevanja timskega dela v korist uporabnikov. Ob vsem tem imajo tisti konceptualno aktivni ministri (kot npr. Keber in Maru┼íi─Ź) vsaj eno opravi─Źilo:njihovi ┼íefi (predsedniki vlad) jih niso podprli (znali podpreti) takrat in tako kot je bilo potrebno.
Razlog za po─Źasne izbolj┼íave je predvsem zaprtost sistema za nove ideje in ljudi. Najbolj izstopajo─Źe je, da v zdravstvu niso bile sprejete niti ideje in iniciative vrhunskih priznanih strokovnjakov, pa naj so ┼íle v smeri sistemskih sprememb ali pove─Źanja mo┼żnosti za bolj┼íe pogoje dela vrhunskih strokovnjakov, v okviru izvajanja rednih procesov ali paralelno z njimi (npr. dr. Arne┼ż, akad. dr. Dolenc). Pobude drugih dejavnikov izven zdravstva so bile ┼íe manj dobrodo┼íle. Mened┼żerska nekompetentnost se poleg nesprejemanja pobud izkazuje tudi v neuporabi sodobnih pristopov upravljanja z ljudmi v zdravstvenih in┼ítitucijah, kar pa je mo─Źno povezano z voditeljsko sposobnostjo mened┼żerjev ter poznavanjem sodobnih pristopov upravljanja ljudi, procesov in virov. O sodobnih pristopih pri upravljanju in vodenju v zdravstvu se govori v zdravstvu ┼że desetletje, in vendar so spremembe nezadostne in prepo─Źasne. To dodatno potrjuje tezo, da je problem v politiki in mened┼żmentu. Seveda so tudi v zdravstvu svetle izjeme mened┼żerjev, ki so se izkazali z uvajanjem sodobnih sistemov upravljanja, zagotavljanjem celovitega sistema kakovosti in usmerjenostjo k uporabnikom in so prestali tudi mednarodne presoje in primerjave. Njihovo poslanstvo pa je tudi, da odlo─Źneje vplivajo na odlo─Źanje zdravstvene politike v pravi smeri (in ne podpirajo la┼żne cehovske solidarnosti v vzdr┼żevanju obstoje─Źega stanja). Koliko zgrajenih mened┼żerjev z izku┼ínjami iz vrhunskih gospodarskih ali drugih in┼ítitucij je pri┼ílo v zdravstveni sistem na pomembne funkcije? In koliko zdravstvenih politikov in mened┼żerjev je bilo konkuren─Źnih za odgovorna mesta v gospodarstvu ali drugih sredinah? Ni─Ź!? Za njih obstoji le za─Źaran krog ministrstvo ÔÇô vodstvena pozicija v izvajalskih in┼ítitucijah in nazaj, pa ┼íe malo v politiko. Ali res nismo vsaj toliko pametni kot nekateri drugi, npr. Avstralci, ki sistemati─Źno pospe┼íujejo prehajanje ljudi in idej ne le med strokami in in┼ítitucijami, ampak tudi zajemanje talentov iz mladih vrst in celo iz tujine?
Neuravnote┼żeni zasebni in javni interesi se izkazujejo na ve─Ź ravneh. Za─Źenjajo se pri dilemah javno ali zasebno. Ali je res tako pomembno, ali je lastnik operacijske mize ali ra─Źunalnika ali stavbe zasebnik ali dr┼żava? Za zdravnika, farmacevta, medicinsko sestro itd. in njihovo delo zagotovo ne. Pomembno pa je, kako deluje sistem ali in┼ítitucija: ali deluje na profitnih na─Źelih ali kot zavod (zasebni ali javni) na temelju neprofitne dejavnosti in v primarno korist uporabnika in razvoj dejavnosti. Vsi, prav vsi, pozabljajo, da je bistvo zdravstva ─Źlove┼íki kapital in ne beton, ┼żelezo in les, vgrajen v infrastrukturo. To na─Źeloma lahko najamemo kadarkoli in od kogarkoli, ki zagotovi zahtevam standardov. Tu je ┼íe veliko teoretskega dela za ekonomiste, da bodo znali primerno ovrednotiti ─Źlove┼íki kapital in ga tudi vgraditi v ekonomski sistem, in to ne le na podro─Źju zdravstva, saj menim, da je to eden klju─Źnih dru┼żbenoekonomskih sistemskih izzivov v kapitalisti─Źnih dru┼żbah. Veliko dela pa je tudi za politike, da razvijajo primerne sisteme upravljanja reguliranih dejavnosti. Sistemi upravljanja in delovanja zdravstvenih in┼ítitucij morajo neposredno odra┼żati vrednost ─Źlove┼íkega kapitala v celotnem kapitalu in tudi pri upravljanju. Ne mislim, da se moramo vrniti v samoupravljanje. Vem pa, da zdravstvo ne sme po poti, po kateri je ┼íla farmacevtska industrija, ki je s prehodom na trg ┬╗kapitala┬ź izgubila eti─Źno tenko─Źutnost, ki so jo vzdr┼żevali prvotni lastniki ÔÇô farmacevtske ali zdravni┼íke dru┼żine. To je takrat politika hotela, zdaj se pa ─Źudi posledicam (a to je ┼że druga zgodba). Upravljanje zdravstva mora temeljiti na sodobnih na─Źelih korporativnega upravljanja, ─Źemur sicer mnogi nasprotujejo. Brez takega pristopa ne funkcionira niti mened┼żment, ki mora s pomo─Źjo sodobnih pristopov upravljanja ─Źlove┼íkih potencialov uresni─Źevati skupne cilje z zaposlenimi v zdravstvu (po na─Źelu z ljudmi za ljudi) ter delovati u─Źinkovito (in to tudi finan─Źno!) in po na─Źelih celovitega upravljanja kakovosti in poslovne odli─Źnosti ter eti─Źnih standardov. Prav zato ┬╗neintelektualni┬ź kapital v zdravstvu ne sme imeti prevladujo─Źega vpliva. Zaradi omejenosti zdravstvenih delavcev na neprofitno dejavnost pa bi morali biti ti poklici primerno stimulirani, materialno in na druge na─Źine, seveda glede na kratkoro─Źne in dolgoro─Źne rezultate opravljenega dela.
Sistem nagrajevanja v zdravstvu se vklju─Źuje v sistem nagrajevanja javnega sektorja. Za slednjega lahko ugotovimo, da je sicer vgradil nekatera sodobna na─Źela motiviranja zaposlenih, vendar je zaradi togosti in ne-aplikativnosti na posamezne dejavnosti povsem neuporaben in ga je potrebno spremeniti s prilagoditvijo posameznim dejavnostim ali pa takoj ukiniti. Tak, kot je seda,j je ┼íkodljiv in ne slu┼żi svojemu namenu. Potrebujemo celovit sistem motiviranja, ki na materialnem delu upo┼íteva reguliranost dejavnosti, kratkoro─Źne in dolgoro─Źne u─Źinke dela in primerno delitev med fiksnim in variabilnim delom. Zagovarjam relativno visoke pla─Źe za dokazano uspe┼íne zaposlene v zdravstvu, tako vrhunske strokovnjake kot tudi mlade talente, in seveda obratno za manj uspe┼íne. To je mogo─Źe, ─Źe variabilni del pla─Źe predstavlja vsaj 30% ali ve─Ź. Pla─Źe po kolektivni pogodbi naj predstavljajo le minimalno sprejemljivo osnovo.
Ali je zdravstvo kot javni sektor zajedavec gospodarstva, je neumno vpra┼íanje. Postavljam ga le, ker se tako vztrajno pojavlja podobna trditev. Zdravstveni delavci prav tako ustvarjajo vrednost kot ┬╗realno gospodarstvo┬ź, kar lahko preverimo kadarkoli na trgu. Javna sredstva namenjena zdravstvu so le del dru┼żbenega sporazuma, koliko denarja namenimo iz obveznih zavarovanj za dogovorjen obseg storitev. ─îe pa je to ┼że tak┼íen problem, potem pa lahko tistim, ki ┼żelijo ta sredstva zmanj┼íati, to omogo─Źimo (ve─Źinoma so to ljudje s pla─Źami, ki presegajo 4,000 ali 5,000 EUR bruto) na ta na─Źin, da ta skupina ni vklju─Źena v obvezno zavarovanje in njim omogo─Źimo pla─Źljive zdravstvene storitve. Resnej┼íi izziv pa je, da z letom 2014 prihajamo na trg storitev v EU. Ali se zavedamo vseh posledic? Smo na njih pripravljeni? Do sedaj so be┼żali le mladi zdravstveni strokovnjaki. ┼Żelimo izgubiti ┼íe preostale? Zagovarjam, da dele┼ż za zdravstvo glede na razvitost in pri─Źakovanja uporabnikov ne more biti ni┼żji kot 10% BDP, pa naj gre za recesijo (zlasti v tem primeru) ali konjunkturo.
Ali kapacitete zdravstva res ne zado┼í─Źajo ali pa se sre─Źujemo z nesposobnostjo za ustrezno anga┼żiranje ogromnega ─Źlove┼íkega potenciala, ki ga premore zdravstvo? Problem bega mo┼żganov je pere─Ź. Nerazumnih re┼íitev, ki vplivajo na kapacitete zdravstva, pa je ┼íe ve─Ź. Da ┼ítevilo zdravnikov ni edini ali najve─Źji problem je opozorila Nacionalna strategija vklju─Źevanja lekarni┼íke dejavnosti in lekarni┼íkih farmacevtov v nadaljnji razvoj slovenskega zdravstvenega sistema, ki je prikazala, da v Sloveniji ZZZS prizna le 42% farmacevtov (vseh farmacevtov pa je 67% evropskega povpre─Źja) v primerjavi s 73% zdravnikov (pri tem 58% v osnovnem zdravstvu) glede na povpre─Źno ┼ítevilo zdravstvenih delavcev na 100.000 prebivalcev v EU. O─Źitno je, da nam poleg zdravnikov na primarnem nivoju manjka predvsem farmacevtov, ampak teh ve─Źkrat sploh no─Źemo (!?), kljub temu, da – kot ugotavlja omenjena strategija – potencial znanja, ─Źlove┼íkih zmogljivosti in infrastrukture v lekarni┼íki dejavnosti ni primerno zaznan, ume┼í─Źen in izkori┼í─Źen v slovenskem zdravstvenem sistemu. Multi-disciplinarno in timsko delovanje ve─Ź strok v zdravstvenem sistemu zagotovo pove─Źa kapacitete ter zagotavlja bolj┼íe sistemske re┼íitve in vi┼íjo kakovost storitev, zato je nujno tesnej┼íe sodelovanje med zdravstvenimi poklici. ─îakalne dobe, ki so deloma posledica pomanjkanja strokovnjakov, so ve─Źinoma nepotrebne ob dejstvu, da zdravniki ┼żelijo delati, a jim sistem ne omogo─Źa izvajanja storitev v primernem obsegu, hkrati pa ostajajo infrastrukturne kapacitete neizkori┼í─Źene. Sre─Źujemo pa se tudi s paradoksom, ki ga ne zasledimo nikjer drugje:
Prisotno je uni─Źevanje in iz─Źrpavanje zdravih delov zdravstvenega sistema in stimulacije manj uspe┼ínih. To je povsem sprevr┼żena logika, saj je uspe┼ínost poslovanja (pozitiven poslovni rezultat zavodov) kaznovana (sistemati─Źno zni┼żanja vrednosti storitev s strani ZZZS). To uni─Źuje zdravstven sistem ÔÇô saj velja, da ve─Ź ko ima┼í stro┼íkov, bolj si stimuliran (s pokrivanjem izgub). Enako velja na primer za ┼íir┼íe podro─Źje zdravil. ─îe v drugih primerljivih dr┼żavah ustvarijo 40% in ve─Ź vrednosti zdravila v verigi vrednosti lokalno, je ta dele┼ż v Sloveniji manj kot 20% (razlika je cca 120 mio. EUR! letno). Tak pristop ┼íkodi dr┼żavi, zdravstvenemu sistemu in s tem posredno tudi uporabnikom. ZZZS tu prej najdemo kot del problema in ne kot del re┼íitve, ker se postavlja v pozicijo, ki bi jo opisal kot:
Neskon─Źna lahkost bivanja ZZZS v monopolnem polo┼żaju med politiko in izvajalci. To sem ilustriral deloma ┼że s prej┼ínjim primerom, saj je ZZZS vplivni dejavnik v zdravstveni politiki, predvsem ko gre za zdravstveni denar. Na─Źeloma bi ZZZS moral delovati v interesu zavarovancev in u─Źinkovito izvajati politiko Ministrstva za zdravje, s svojimi kapacitetami pa prispevati k sodobnim pristopom na svojem podro─Źju delovanja. Pri nakupih v zdravstvu gre namre─Ź prepogosto za nesposobnost obvladovati stro┼íke in prepre─Źevati odtekanje denarja po neobvladovanih kanalih. O korupciji, povezani z dobavami materiala in opreme, in ┬╗bleste─Źih┬ź javnih razpisih te┼żko govorimo z dejstvi, saj ┼żal veliko spornih dogodkov ostaja nerazjasnjeno. Znani pa so ┼íe druga─Źni problemi:
Dr┼żava na netransparenten na─Źin ┬╗krade┬ź dodatna sredstva iz ┼żepov uporabnikov in izvajalcev in jih uporabi v najbolj┼íem primeru za financiranje dela zdravstva, pogosto pa tudi za ne-zdravstvene namene (obnove streh ali ┼íe kak┼íne bolj zanimive projekte ┼żupanov). Vrednost tega prelivanja denarja se meri v desetinah milijonov EUR. Vsi, ki bi morali ukrepati, se sprenevedajo. Bilance javnih zavodov ┬╗morajo┬ź namre─Ź biti prikrojene tako, da ne izkazujejo izgube na javnem delu, torej na trgu pridobljena sredstva pokrivajo izgube na javnem. Premeten sistem stimulacij dr┼żi namre─Ź javne zavode v pat polo┼żaju, saj ne morejo izpla─Źati zaslu┼żenih pla─Ź, ─Źe je javni del negativen. Kdor misli, da je to dober mened┼żment zdravstva, se krepko moti.
Zlagana solidarnost ali odgovornost za lastno zdravje je dilema, ki se pojavlja, ko govorimo o delovanju interesnih skupin firm, uporabnikov in zaposlenih, ki naj bi ┼í─Źitili interese uporabnikov zdravstvenih storitev. Zlaganost je predvsem v tem, da s ┼í─Źitenjem statusa quo ve─Źkrat ┼íkodujejo ravno uporabnikom. Zgodi se tudi, da se posredno vpletejo v izklju─Źno strokovne odlo─Źitve, ki so odgovornost farmacevtske ali zdravni┼íke stroke ali obeh in niso hkrati v objektivnem interesu uporabnikov. ┼á─Źitenje sistema, ki je bil zgrajen v ─Źasih, ko je bil uporabnik v ve─Źji meri objekt kot subjekt pri upravljanju z zdravjem, je neproduktivno. Danes je uporabnik odgovoren za svoje zdravje. To se mora odraziti tudi v sistemu. Pri odnosu z zdravstvenimi strokovnjaki se to ┼że odra┼ża, in to s primerno stopnjo ob─Źutljivosti zdravstvenih strokovnjakov za razlike med uporabniki (tudi to┼żbe, vezane na zdravstvo, in drugi ukrepi so tu dokaz). Ne odra┼ża pa se v finan─Źnih posledicah. Vredno je torej razmisliti o enotnem obveznem zdravstvenem zavarovanju (zdru┼żitev z dopolnilnim), pri ─Źemer pa je potrebno na novo zasnovati vi┼íino in na─Źin oblikovanja premije, ki naj bo sorazmerna vsem prihodkom in premo┼żenju, pri tem pa naj vklju─Źuje ┬╗bonus┬ź (┼íibek socialni polo┼żaj, odsotnost nezdravih ┼żivljenjskih navad, aktivna skrb za zdravje) in ┬╗malus┬ź (mo─Źan socialni status, nezdrave ┼żivljenjske prakse, tvegane dejavnosti ipd.). S tem ne bomo opustili tradicionalnih vrednot v zdravstvu, kot je solidarnost, poskrbeli bi predvsem, da ni zlagana, ampak transparentna in povezana z odgovornostjo uporabnikov za lastno zdravje. Svoj del obveznosti, vezanih na zdravstveno za┼í─Źito, tudi finan─Źnih, morajo prevzeti tudi delodajalci do svojih zaposlenih. To posebej velja za delovna mesta z ve─Źjim zdravstvenim tveganjem. Po drugi plati pa prepustimo privatnim zavarovanjem vse, kar ljudje ┼żelijo od zdravstvenega sistema, pa ni neobhodno, saj je tega vse ve─Ź. Razmisliti pa je potrebno tudi o drugih vrstah zavarovanj (npr. za dolgotrajno nego) ter iz katerih virov pokriti stro┼íke za izobra┼żevanje zdravstvenih strokovnjakov in nekatere druge izdatke.
Uporabniki in njihove potrebe so (┼íe) prioriteta ve─Źine zdravstvenih delavcev. To dejstvo opogumlja in v tem je smisel, da v tem zdravstvu in politiki ┼íe kaj premaknemo v pravo smer in hitreje. Prava smer pa je kakovostnej┼íe vodenje in razvijanje sistemov z vizijo, vrednotami in razvijanjem strategij, ki vklju─Źujejo vse interesne skupnosti, in odlo─Źanje v skupno dobro skladno z mislijo ┬╗vzpostavljanje ravnote┼żja je umetnost ┼żivljenja┬ź. Pomembno je poglobiti in dosledno izvajati celovite sisteme kakovosti in poslovne odli─Źnosti. To pomeni tudi razvijanje in posodabljanje procesov, merjenje klju─Źnih kazalnikov uspe┼ínosti (pa ne le padcev s postelje, sicer bo kdo za─Źel privezovati bolnike na bolni┼íke postelje, da bo dokazal svojo kakovost) in poslovanje po na─Źelih stalnih izbolj┼íav. Ob propadu gradbenega sektorja verjamem, da se bo na┼íel kak┼íen strokovnjak, ki obvlada vodenje zahtevnih projektov, in da bo mo┼żno zagotoviti kakovostnej┼íe izvajanje investicij in nadzor nad njimi. Prepri─Źan sem, da s pravilno politiko zaposlovanja in brez konkuriranja svojemu primarnemu zaposlovalcu s strani izvajalcev in hkrati omogo─Źanjem dela na prostih kapacitetah in obstoje─Źi infrastrukturi lahko omogo─Źimo zaposlenim v zdravstvu, da delajo skladno tudi s svojimi preferencami, hkrati pa izbolj┼íamo izkori┼í─Źenost kapacitet in zmanj┼íamo ─Źakalne dobe.
Eden klju─Źnih projektov zdravstva je informatizacija. Sedaj poteka neuravnote┼żeno in prepo─Źasi. Vklju─Źuje premalo podpore za zdravstvene izvajalce in je podrejena predvsem interesom ZZZS in finan─Źnem nadzoru, kar bi morali uravnote┼żiti.
Klju─Źna pa je po moji oceni pospe┼íena menjava ljudi v zdravstveni politiki. Dajmo priznanje ljudem, ki so, vsaj nekateri, zagotovo prispevali k razvoju na┼íega zdravstva, vendar se po ve─Ź kot 20 letih kro┼żenja med funkcijami o─Źitno ne znajdejo v novih okoli┼í─Źinah, s katerimi se soo─Źamo, in ne razumejo v celoti izzivov sprememb okolja, pri─Źakovanj uporabnikov ter izzivov novih ekonomskih in dru┼żbenih okoli┼í─Źin. Prilo┼żnost je potrebno dati novim idejam in ljudem razli─Źnih pogledov in kompetenc. To je pogoj tudi za politiko v celoti, da se ┼íe bolj ne pogreznemo v politi─Źno mo─Źvirje brez vrednot in brez zdravja.

Gorazd Hladnik, mag. farm, MBA

2 odzivov na Slovensko zdravstvo

  1. Dokler v na┼íi zdravstveni politiki ne bomo sprejeli kitajsko modrost v medicini se nam bodo stro┼íki zdravljenja samo pove─Źevali, populacija pa bo vedno v slab┼íem zdravstvenem stanju. Na kitajskem dvoru so bili zdravniki pla─Źani po zdravih dvorjanih in zato se je v kitajski medicini tako uspe┼íno uveljavila preventiva in druge komplementarne in alternativne metode zdravljenja, kot temelj zdravstva. Slovenija je imela v─Źasih dokaj dobro preventivno zdravstveno varstvo, danes pa zdravstvena dejavnost vedno bolj postaja uspe┼ína gospodarska panoga – torej, ve─Ź bolnikov prina┼ía ve─Źji dohodek. Res smo ┼że dale─Ź za ameriko, kjer porabijo kar 14 % dru┼żbenega proizvoda za zdravstvo, a imajo ┼íe vedno 40 milijonov dr┼żavljanov brez osnovnega zdravstvenega varstva. Pri nas je ta odstotek malo preko 9%. Zato je v sistem financiranja zdravstvenega varstva nujno uvesti sistem obveznega zavarovanja pri komercialnih zavarovalnicah za pokrivanje stro┼íkov zdravljenja in posledic nesre─Ź pri delu, poklicnih bolezni, bolezni zaradi mobinga in stresov na delovnem mestu, avtomobilskih in drugih nesre─Ź. Najve─Źja neumnost je, da “popravilo” razbite glave pla─Źuje obvezno vzajemno in solidarno zavarovanje, popravilo avta – vzrok je ista nesre─Źa – pa komercialna zavarovalnica. Res del premij zavarovalnice namenjajo zdravstveni zavarovalnici, vendar gre le za cca 30% pokritje stro┼íkov zdravljenja, ne pa tudi odsotnost z dela in rehabilitacij. Tak ukrep bi privedel do tega, da bi se na eni strani zmanj┼íali prispevki, delodajalci vpijejo, kako je cena dela visoka, za preventivo pa jim ni mar in niti ne priznavajo poklicnih bolezni, na drugi strani pa bi delodajalci za─Źeli skrbeti za preventivo (delovni pogoji, varstvo pri delu in podobno). To bi bil prvi korak k ponovnem vra─Źanju k preventivi. To je en segment nujnih sprememb. Drugi je na podro─Źju organizacije in financiranja izvajalcev zdravstvenih storitev. O tem, kdaj drugi─Ź.
    Silvester

    • Spo┼ítovani Silvester

      Glede preventive imate prav, vendar ta ne pomeni alternativne metode ampak kar dokazano koristno obvladovanje zdravja oz. prepre─Źevanje bolezni. Preventiva je primarna odgovornost nas samih, saj smo odgovorni za svoje zdravje, zavarovalnice bi to morale stimulirati kot sem opisal, ni pa pri─Źakovati, da jo bodo pla─Źevale.
      Komplementarne / alternativne metode so sicer v redu dokler koristijo tistim, ki verjamejo vanje (in jim stro┼íek odtehta vrednost, ki jo dobijo), ko gre za res, pa priporo─Źam dokazano u─Źinkovite in sprejemljivo tvegane metode zdravljenja in farmacevte in zdravnike kot svetovalce. Je pa res, da nekateri premalo uporabljajo celostno in bolj osebno obravnavo bolnikov, ki je temelj tradicionalne medicine. To je tudi eden od vzrokov, da smo kriti─Źni do organiziranosti zdravstva. Potencialnih izbolj┼íav pa je seveda ┼íe mnogo.
      Veselilo bi me, ─Źe se bo tema nadaljevala in tudi na podro─Źju zdravja izvedemo dobro SINTEZO.

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja