Slovenski javni dolg

Maja Breznik in Rastko Mo─Źnik sta uredila knjigo ┬╗Javni dolg: Kdo komu dolguje┬ź. Knjiga jasno in poljudno, vendar strokovno korektno, prikazuje, kako je pri┼ílo do sedanje velike zadol┼żenosti in kako bi jo bilo mogo─Źe odpraviti, ne da bi pri tem ┼żrtvovali vseh dru┼żbenih pridobitev zadnjih stoletji. Knjiga je zbirka prispevkov avtorjev iz ve─Ź dr┼żav, tudi iz Slovenije. Izpostavljamo celovit in strokovno argumentiran prispevek, kompetentnega in dru┼żbeno anga┼żiranega Fran─Źka Drenovca o nastanku slovenskega javnega dolga.
Fran─Źek Drenovec: NASTANEK SLOVENSKEGA JAVNEGA DOLGA

Sledi kratek povzetek:
Skupni slovenski zunanji dolg je tik pred krizo dosegel 40 milijard evrov ali skoraj 110 odstotkov BDP! Na to raven ga je spravilo eksplozivno zunanje zadol┼żevanje bank od leta 2005 naprej. Slovensko dol┼żni┼íko krizo je spro┼żil ta (ban─Źno-poslovni) dolg in ne javni dolg, ki se je napihnil ┼íele po ban─Źnem zlomu, ko je zunanji dolg bank morala prevzemati dr┼żava (z dokapitaliziranjem bank in prevzemanjem njihovih slabih aktiv ter z dolgotrajnim kompenziranjem posledic ban─Źne krize). ─îezmerno zadol┼żevanje je nastalo pred krizo, v bankah in za razumevanje javnega dolga je treba razumeti nastajanje ban─Źnega dolga(!).
V zadnjih treh letih pred krizo je nara┼í─Źalo doma─Źe posojanje bank trikrat hitreje od BDP. ┼Że prvo leto bi moral biti spro┼żen alarm. Vendar so bili tako vladni kot opozicijski ekonomisti brez pripomb. Finan─Źni minister je bil argentinski dr┼żavljan in vlada je imela podporo ┬╗mladih ekonomistov┬ź. Politi─Źne stranke tudi niso imele pripomb in prav tako ne Centralna banka, ki je sicer zadol┼żena za nadzor bank in finan─Źne stabilnosti. Obseg posojil se je v treh letih podvojil – Dodatno k pove─Źevanju nominalnega BDP za slabe 3 milijarde evrov letno je v dr┼żavo vsako leto priteklo (preko bank!) ┼íe za 5 milijard tujih kreditov. Jeseni leta 2008 se je balon razpo─Źil.
Kam se je trošilo?
V javnosti se je nekako uveljavilo mnenje, da je ban─Źne kredite po┼żrlo financiranje privatizacije. Neposrednih podatkov o tem ni, a proces je bil v resnici precej bolj kompleksen. Pano┼żna usmerjenost posojanja ne ka┼że posebno velikega dele┼ża za holdinge in podobne finan─Źne zdru┼żbe. Velik dele┼ż ka┼że na trgovska podjetja in ┼íe ve─Źji na gradbeni┼ítvo in nepremi─Źninarstvo, pa tudi na stanovanjska posojila prebivalstvu, medtem ko so se posojila industriji nekoliko bolj pove─Źala ┼íele v zadnjem letu, ko so se za─Źele te┼żave z izvozom. Druga zna─Źilnost je, da so banke financirale veliko ekspanzijo tehnolo┼íko in komercialno neintenzivnih panog, usmerjenih na doma─Źi trg. Financirale so jo z direktnim posojanjem podjetjem in s financiranjem k njim obrnjenega povpra┼íevanja. Na to ekspanzijo je bilo pripeto privatiziranje. Slovenski doma─Źi trg je, upo┼ítevajo─Ź dano raven produktivnosti in dohodkov, bil bolj ali manj zasi─Źen in ambicije novih kapitalistov bi bile smiselne samo, ─Źe bi absurdna rast kreditov in s tem zunanjega dolga trajala ve─Źno. Seveda ni.
Slovenska zgodba je bila predvsem ┬╗makroekonomsko-politi─Źna┬ź.
Degeneracija je stekla, ko je v dr┼żavo pritekal kredit. Ampak to se ne bi zgodilo, ─Źe ne bi bilo polne institucionalne in politi─Źne podpore. Ustavno in zakonsko predpisana dol┼żna dejanja so opustili v vodstvih dr┼żavnih bank, v vladi in v centralni banki.
Slovenski zlom je bil zlom novega, v prej┼ínjih letih na hitro skupaj sklanfanega kapitalisti─Źnega razreda (v katerega sodi seveda tudi njegovo politi─Źno zastopstvo). Novi razred ni bil zani─Ź zato, ker je bil kapitalisti─Źen ali privaten. Bil je gnil, zanikrn, primitiven in skorumpiran. Ampak takrat smo ga dobili in od takrat ga imamo, skupaj z njegovim dolgom, ki nam ga je v samo nekaj letih nakopal na na┼íe glave ve─Ź, kakor vsi drugi pred njim v vsej prej┼ínji slovenski zgodovini. Seveda so krivi tudi tuji posojilodajalci in njihove ┬╗mednarodne┬ź institucije, ki so se zavedali nara┼í─Źajo─Źe tveganosti, a se niso odzvali, saj njihove strategije vklju─Źujejo tudi (zanje) zelo privla─Źne scenarije dol┼żni┼íkih zlomov. Morda je bil to njihov namen ┼że prav od vsega za─Źetka. A Slovenija je imela pravna in ekonomska sredstva, da se za┼í─Źiti. Pritiski iz tujine so bili mo─Źni, a ne tako, da se jim ne bi dalo upreti. ─îe ima┼í dr┼żavo, ima┼í sredstva in ima┼í legitimnost. V na┼íi novi neoliberalni paradigmi pa je dr┼żava ┼że odve─ŹÔÇŽ
Pomembno in pou─Źno pa je, da sta primitivna provincialna grabe┼żljivost in po┼żre┼ínost v Sloveniji zajeli le na┼íe ravnokar izvaljene ┬╗tranzicijske elite┬ź ne pa tudi ┬╗ljudstva┬ź. Stopnja zadol┼żenosti slovenskih gospodinjstev je zelo nizka, in v primerjavi s procesi v drugih delih evropske periferije je bilo v Sloveniji zaradi iracionalnega ravnanja (zadol┼żevanja) zelo malo dru┼żinskih bankrotov (z delo┼żacijami itn.). To je treba vedeti. Na┼í globok civilizacijski zlom ni splo┼íen; ima natan─Źno dolo─Źeno lokacijo.
Zgodbo sklenimo s hitrim pregledom trenutnega stanja.
┼Że vsaj dve leti so razmere ┬╗v gospodarstvu┬ź spet odli─Źne, saj ustvarjajo banke, podjetja in premo┼żnej┼íi deli prebivalstva spet velike profite in drugo t. i. var─Źevanje, ki krepko presega primanjkljaj dr┼żave. Ker je doma─Źe realno investiranje na najni┼żji ravni v vsej poosamosvojitveni statisti─Źni zgodovini (t. j. od leta 1995), potujejo prese┼żki prete┼żno v tujino, delno za razdol┼żevanje, delno pa kar tako, za vse mogo─Źe finan─Źne nalo┼żbe in transferje. Leta 2014 so ti tokovi predstavljali ┼że kar 8 odstotkov BDP, kar pomeni, da ta dele┼ż ustvarjenega BDP ni financiral doma─Źe porabe ali investiranja.
┬╗Slovensko gospodarstvo┬ź se je torej po letih krize in z velikansko dr┼żavno pomo─Źjo ┼że uredilo in konsolidiralo. Visoka brezposelnost in podivjana fleksibilnost trga dela sta zatrli rast stro┼íkov dela, ki lepo zaostaja za povpre─Źno evropsko; dobi─Źki so odli─Źni in davki nanje med najni┼żjimi v Evropi. Dr┼żavo, dr┼żavne institucije, dr┼żavne banke in dr┼żavna podjetja ┬╗vodijo┬ź v glavnem isti ljudje, ki so jih ┼że prej. Ideologi establi┼ímenta so isti. V predkrizni degeneraciji sestavljena ureditev se je utrdila v novem, vsaj na videz trdnem ravnovesju: na za Slovenijo mizerni ravni produktivnosti in BDP, sramotno visoki brezposelnosti in mizernih dohodkih prebivalstva ter dinamiki, ki je za Slovenijo prav tako zgolj mizerna. Nima smisla pojasnjevati, zakaj bo ─Źez ─Źas spet po─Źilo.
Povzetek pripravil: Miroslav Marc, Sinteza, oktober, 2015

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.