Slovenske dežele in država

– Domovina so spomini –

Zgodovina se ni začela 1991., niti 1945., niti 1918.! Koliko “dežel” v Evropi je v zadnjih stoletjih spremenilo večji del svojih meja? Če so meje nekaterih slovenskih zgodovinskih dežel v minulem stoletju doživele večje korekcije zaradi različnih šovinističnih in iredentističnih razlogov, to ne pomeni, da so izginile. Vse so še tu, in njihova zgodovinska identiteta je pred nami. Slovenija mora nemudoma vrniti svojo deželno strukturo v svoj ustavni red. Na ta način bo večina problemov z mejo RS sama po sebi rešena. Moja pozornost je usmerjena v tisto USODNO polje našega obstoja, ki je ves čas nekako prikrito, zatajevano. Kar dovolj pozornosti je posvečene različnim področjem narodove eksistence – skoraj vsa pa sodijo v območje kulture, etnije. Slepota za tisto, kar pa je bistveno v zvezi z usodo in obstojem naroda: državnost in politika, pa se najbolje odraža v dejstvu, da smo v svoj državni parlament umestili univerzo – državo pa “vrgli čez plot”.

Ob dvajsetletnici ključnega premika v prizadevanjih za mednarodno priznanje Republike Slovenije v Delu berem članek z naslovom “Čarobna paličica jugoslovanske krize”. Članku je dodana časovna preglednica priznanj. Velik vprašaj se pojavi na samem začetku: “Hrvaška, 26.6.1991”??? Je seveda povsem možno, da kdorkoli kamorkoli pošilja kakršnakoli že priznanja. Zagotovo pa more in sme država sprejeti mednarodno priznanje le od drugega subjekta mednarodnega prava. Da je bila dne 26.6.1991 Republika Slovenija samostojna država, ni sporno. Izpričano je z javnim slovesnim dejanjem dan prej in to dejstvo je sprejel na znanje tudi preostanek SFRJ, in to na silno odmeven način: JLA – vojska vseh preostalih republik in pokrajin, tudi Hrvaške – je z vojaško agresivno akcijo poskušala to dejstvo izničiti.

Da Republika Hrvatska dne 26.6.1991 ni bila suverena država, je sama vklesala v kamen, v katerem beremo datum 8. oktober 1991. Tudi zasebni odposlanec upokojenega Titovega generala, sicer predsednika predsedstva jugoslovanske republike Hrvatske, na slovesnosti v Ljubljani dne 25.6.1991, je na vprašanje dopisnika londonskega časopisa The Guardian odgovoril, da glede Hrvaške ostaja vse, kot je bilo. Še mnogo je dejstev in dokumentov, ki pričajo o tem. Nenazadnje Zakon o preuzimanju, ki določa prevzem predpisov bivše SFRJ z dnem 8.10.1991. Vredno je omeniti tudi odločilno mnenje Badinterjeve komisije: “…ugotovila (je), da je SFRJ razpadla in da torej ni šlo za odcepitev novonastalih držav…” Beseda “razpadla” (v originalu “dissolution”!) nedvoumno pove, da je država razpadla na tiste dele, iz katerih je nastala. Kar je nastalo šele znotraj države v času njenega obstoja, namreč ne more biti ne subjekt in ne objekt razpadanja. To se more le odcepiti. Iz česa je nastala Jugoslavija, ni noben vprašaj, drugo pa se je lahko “le” odcepilo.

Več na: Slovenske dežele in država in Domovina so spomini

Andrej Lenarčič, poslanec DZRS 1992-1996

Odgovor na Slovenske dežele in država

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.