Slovenska tranzicija – zgodba »prvotne akumulacije«

Četrt stoletja zataknjeni v podedovani »srednjeindustrijski« družbi.
Pod gornjim naslovom je Franček Drenovec objavil analizo razvoja Slovenije v letih, ko imamo svojo državo. Pri presoji razvojne uspešnosti daje prednost kriteriju »produktivnost dela«, izraženi z BDP po zaposlenem. Naj poskušam kratko povzeti, kako sam dojemam njegovo razlago:
– Sodeč po produktivnosti dela smo tja do leta 2003 razvojno zadovoljivo napredovali, po tem letu pa Slovenija pravega razvoja ni več sposobna uresničevati. V zadnjih dveh letih sicer beležimo gospodarsko rast, ki jo poganja okrepljena konkurenčnost gospodarstva. Žal pa slednja ne temelji na povečani produktivnosti, pač pa predvsem na nizki ceni dela in zato z njo kot dejavnikom razvoja dolgoročno ne gre računati.
– V delitvi ustvarjenega BDP je pri nas v zadnjih letih na sploh prišlo do pomembnih sprememb v škodo dela in v korist kapitala. Te spremembe se odražajo tudi v strukturi potrošnje: poraba gospodinjstev se je zmanjšala in je še vedno nižja, kot je bila pred krizo, poraba kapitala pa je danes veliko manj usmerjena v investicije (torej v rast produktivnosti) in veliko bolj v razne finančne aktivnosti, še predvsem pa vse večji prihranki bogatih (kapitala) v velikem obsegu odtekajo v tujino.
– Osrednji vzrok naše razvojne neuspešnosti je v neučinkovitem upravljanju države. Splošna spoznanja namreč nedvoumno dokazujejo, da so za produktiven napredek družbe ključne domišljene in učinkovito izvajane državne politike. Takih politik pa žal pri nas praktično ne poznamo. Tudi tisto, kar smo do leta 2003 že imeli, smo po tem letu v duhu neoliberalnega učenja pospešeno opuščali, ključne pristojnosti države pa si vse bolj prilaščajo sedaj že močno razvite interesne (kapitalske) naveze, neredko vodene iz tujine. Pomembna sestavina tega procesa je tudi usihanje pravne države, krepitev korupcije in vse manj učinkovito delovanje javnega sektorja, še predvsem državne uprave.
Kako prav ima Drenovec, ta čas prepričljivo kaže to, kako ravna država v povezavi z drugim tirom Divača-Koper. Izgradnja tega tira je za Slovenijo brez dvoma strateško izjemno pomembna, naš minister za infrastrukturo pa se je projekta lotil na način, da s svojim ravnanjem vse bolj potrjuje domneve, da deluje v interesu tujine in ne svoje države. Verjetno smo ena redkih držav v razvitem svetu, ki svoja ključna razvojna vprašanja razrešuje povsem neodgovorno, politika spričo svoje arogance pa javnosti tega niti ne prikriva več.
Zaradi slabega upravljanja države si Slovenci tudi v naprej ne moremo obetati uspešnega razvoja. Te akutne težave nam namreč ne uspe pozdraviti zaradi neprimerne sistemske ureditve, po kateri »demokratično« izbiramo ljudi, ki nas naj vodijo, pa tudi zato, ker delovanje teh ljudi ni podvrženo prepotrebnemu nadzoru. Ker te vprašljive ureditve naša politika zlepa ne bo pripravljena spremeniti, nam preostaja zgolj upanje, da nam bo usoda naklonjena in bomo po naslednjih volitvah vendarle dobili premiera, ki bo pošten in bo imel potrebna vodstvena znanja. Ta bi morda še uspel Slovenijo izvleči iz razvojnih zadreg, ki nam jih razkriva Drenovec, čeprav veliko strateških napak, ki se jih dela, ne bo mogoče popraviti.
Andrej Cetinski, SINTEZA, 5.6.2016

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja