Skupnostna ekonomija

Vsi dru┼żbeni sistemi temeljijo na mitih, ki jih sproti utrjujemo. Obstoje─Źi ne deluje v skupno dobro, za─Źnimo ustvarjati nove!

Skupnostna ekonomija se z vklju─Źevanjem marginaliziranih skupin upira kapitalisti─Źnemu odnosu do ljudi, kjer je vsak ─Źlovek nadomestljiv ali celo zavrgljiv.
.
Eden osnovnih mitov tr┼żne ekonomije je delovanje nevidne roke trga. A trgi niso resni─Źni niti se ljudje znotraj trgov ne obna┼íamo racionalizirano, v tr┼żna razmerja ne vstopamo z isto motivacijo, z istim znanjem in predispozicijami in ne obna┼íamo se po modelih, ki so jih predvideli ekonomisti. Trg, ki je temeljna sestavina kapitalisti─Źne ekonomski misli, stoji na fikciji, da so zemlja, ljudje in denar blago. V resnici pa to niso, saj niso blago proizvedeno za prodajo na trgu. ─îlove┼íko ┼żivljenje ni ustvarjeno za prodajo, zemlja je del narave, ki je nismo ustvarili sami, denar pa je le simbol kupne mo─Źi. A kapitalisti─Źna ekonomska teorija je s to fikcijo dosegla svoj namen. Takoj ko je nekaj (ali nekdo) dojeto za blago, je mogo─Źe z njim prosto in brez pomislekov manipulirati na trgu. Kapitalisti─Źna ekonomija ima torej mo─Źno tendenco poblagovljenja ljudi in to fikcijo utrjujejo tudi javne institucije, ki brez vsakr┼ínega razmisleka uporabljajo izraze, kot so trg delovne sile, ─Źlove┼íki kapital in podobno.
Namesto na─Źel pravi─Źnosti in ustvarjanja uravnote┼żenega dru┼żbenega dobrega je nepravi─Źnost temeljna sestavina sodobnega ekonomskega sistema. Odvisno od trenutne potrebe je poblagovnjene ljudi mogo─Źe zavre─Źi brez zadr┼żkov in ne mene─Ź se za socialne posledice.

V nasprotju s poblagovnjeno ekonomsko ideologijo je v resnici mnogo stvari, ki jih ni mogo─Źe obravnavati kot blago. ┼Że izraz dobrine (angl. goods), ki je v─Źasih prevladoval nakazuje na nekaj dobrega za ljudi. Stvari imajo v med─Źlove┼íkih odnosih veliko ┼íir┼íi pomen, kot je le prodaja na trgu. Tudi v na┼íi kulturi se pojavljajo v obliki darov in tako igrajo pomembno vlogo dru┼żbenega povezovalca.
Znotraj dominantnega sistema se tudi v Sloveniji razvijajo nove skupnosti, ki se instinktivno ali pa tudi vse bolj zavedno upirajo mitom podivjanega kapitalizma. Vzpostavljajo se predvsem znotraj civilne dru┼żbe, delujejo pa po principih socialnega podjetni┼ítva. Sicer pa je termin socialno podjetni┼ítvo, ki ga je z zakonom uvedla dr┼żava, preozek, saj celotno ekonomijo reducira zgolj na podjetni┼íki del, pa tudi izraz socialno je neposre─Źen. Veliko bolj primerni so izrazi: dru┼żbena ekonomija, solidarnostna ekonomija, sodelovalna ekonomija, humana ekonomija in skupnostna ekonomija, ki dobro izpostavi, kam naj bi bilo tako gospodarjenje usmerjeno ÔÇô v skupnost, v skupno dobro in tudi v skupno delovanje.
Skupnostna ekonomija ne dojema stvari le kot hitro zamenljivo in zavrgljivo potro┼íno robo, temve─Ź spodbuja ponovno uporabo, souporabo, delitev virov, ipd. Skupnostna ekonomija vzpodbuja sodelovanje z odrinjenimi skupinami, kar je v popolnem nasprotju kapitalisti─Źnemu odnosu, kjer je vsak ─Źlovek nadomestljiv in celo zavrgljiv. Tr┼żna menjava in tudi ustvarjanje dobi─Źka samo po sebi ni slabo, dokler rabi skupnostnim in ┼íir┼íim dru┼żbenim ciljem. Problem se pojavi, ko ustvarjanje dobi─Źka in z njim povezani tr┼żni odnosi postanejo glavni dru┼żbeni smoter in delujejo v ┼íkodo vseh drugih med─Źlove┼íkih odnosov.

Pomembno vlogo pri ustvarjanju spodbudnega okolja za skupnostno ekonomijo igra dr┼żava, ki z ustrezno zakonodajo lahko prostor skupnostnemu ┼íiri ali pa ga o┼żi. Ker vsi dru┼żbeni sistemi, tako poblagovnjeni kapitalizem kot skupnostna ekonomija, temeljijo na mitih, ki jih sproti utrjujemo, je skrajni ─Źas, da za─Źnemo odpirati prostor tistim, ki delujejo v skupno dobro.

Povzeto po ─Źlanku ─îas novih ekonomskih zgodb, ki ga je v Delu objavila etnologinja in kulturna antropologinja Luna Juran─Źi─Ź ┼áribar.

Odgovor na Skupnostna ekonomija

  1. Mato Gosti┼ía: “─îestitam avtorici prispevka, da se je drznila lotiti tega, dale─Ź najbolj spornega, in ┼íe nekaterih drugih spornih ┬╗mitov kapitalizma┬ź, ki so sicer danes ┼íe vedno pravi tabu. Brez razbitja teh tabujev, torej samo s ponavljanjem variacij na temo ┬╗strukturnih reform┬ź, pa bo Slovenija ┼íe dolgo ti─Źala v predpotopnem kapitalizmu iz 18. in 19. stoletja.” – http://www.sinteza.co/wp-content/uploads/2016/08/Komentar216-Skupnostna-ekonomija-Mato-aa.pdf

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.