Pred enim letom so slovenski mediji poročali o stališčih nekaterih katoliških duhovnikov do žensk. Navajali so izjave:
– »Ženske so lahko srečne samo, če rojevajo otroke«,
– »Izrojena je vsaka oblika zaposlitve ženske izven doma«;
– »Ženska, ki želi kariero, naj vsaj ostane samska«;
– »Dekleta bi morale biti deležne posebne vzgoje v ločenih oddelkih že v osnovnih šolah, kjer bi jih naučili gospodinjskih stvari, šivanja, likanja, vsega, karkoli pač pride prav na tem področju.«
– In podobno.
Pa to niso izjave nekih zavrtih »tercialskih« duhovnikov. Ne, to so izjave in stališča gimnazijskih profesorjev, ki učijo in vzgajajo katoliško mladino.
Ne sprašujemo se, koliko škode naredi tak profesor šolajoči mladini. Tudi, kako je danes v Sloveniji to mogoče, je znano: za takim profesorjem čvrsto stoji cerkvena hierarhija s škofom na čelu. Presenetljiva je pasivnost medijev: pred letom dni je le nekaj medijev objavilo bežno novičko. Na primer: