Prometna politika – po novem ali po starem?

14. Kongres o prometu

Kako bi z načrtno prometno politiko lahko zmanjševali zaostanke v sproščanju prometnih tokov, ki čedalje pogosteje grozijo s prometnim kolapsom.

Slovenija leži na križišču pomembnih mednarodnih prometnih tokov. Večinski del blagovnega toka predstavlja tranzitni promet in glavni del tega potuje po avtocesti. Le 23% blaga skozi »Postojnska vrata« prepelje železnica! Žal slovenska politika doslej ni bila zmožna komplementarno in enakopravno obravnavati in razvijati obe glavni alternativi, železnice in ceste.
Kljub dejstvu, da težka tovorna vozila povzročajo preko 99% obrabe in uničenja cestnega omrežja in kljub temu, da tudi evropska politika močno zagovarja in državam jasno priporoča pravilo »uporabnik plača«, naši prometni politiki tega načela nikakor ne uspeva strokovno uveljaviti. Primerjalno z Avstrijo bi morali v Sloveniji od tovornega prometa pobrati enkrat več cestnin, pa tudi uporabnina za tire se v primerjavi z Avstrijo zaračunava le polovično.
Pretiran promet blagovnih tokov ob neustrezni infrastrukturi pomeni hudo oviro osebnemu prometu, kar ima močan negativen vpliv na gospodarski in družbeni razvoj (mobilnost delovne sile in sekundarne eko-nomske posledice).

Odgovor na Prometna politika – po novem ali po starem?

  1. Zelo dobro, strokovno, z navedenimi rešitvami.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja