Prekarnost (pogodbeno delo) in Prekernost (negotovost)

Prekarizacija proti prekarizaciji. Absurd!

Rezultati stoletja in pol bojev evropskih delavcev ┬╗za dostojno delo┬ź bodo ┼íli v fran┼że.

V Sloveniji mo─Źno odmeva novica, da je ministrstvo za delo pripravilo predlog spremembe delovne zakonodaje, ki bi delodajalcem omogo─Źala odpu┼í─Źanje zaposlenih med drugim tudi ┬╗zaradi poru┼íenega zaupanja oziroma medsebojnega neujemanja┬ź. ─îe to dr┼żi, je vznemirjenje vsekakor upravi─Źeno. Kajti ─Źe bo ┼ílo tako naprej, delovnopravne zakonodaje kmalu niti ne bomo ve─Ź potrebovali. Te nenehne reforme trga dela v smeri njegove liberalizacije nas namre─Ź ÔÇô ─Źe jih sindikati ne bodo pravo─Źasno ustavili ÔÇô glede statusa delavcev v dru┼żbenoekonomskem sistemu nezadr┼żno vra─Źajo v 19. stoletje. Tudi ┬╗redno┬ź delovno razmerje bo namre─Ź kmalu postalo samo ┼íe ena izmed oblik prekariata.
Nobene realne potrebe po novih reformah
Naj najprej opozorim na nekatere ugotovitve ministrstva iz analize u─Źinkov izvedene obse┼żne reforme trga dela iz leta 2013, zlasti na dve, in sicer, da:
ÔÇó liberalizacija (pove─Źanje fleksibilnosti) trga dela sama po sebi ┼íe ne pomeni kreacije novih delovnih mest in zmanj┼íanja brezposelnosti, kot stvar razumejo nekateri,
ÔÇó smo po indeksu varovanja zaposlitve, ki ga je razvil OECD, po tej reformi v Sloveniji zdaj pristali blizu povpre─Źja 21 dr┼żav ─Źlanic te organizacije iz EU, pri najbolj ┬╗ob─Źutljivem┬ź podindeksu, ki meri stopnjo varovanja redne zaposlitve v primeru individualne odpovedi, pa celo mo─Źno pod tem povpre─Źjem, tako da ima samo ┼íe pet od omenjenih dr┼żav po novem ┼íe bolj fleksibilno ureditev individualnega odpu┼í─Źanja.
To pomeni, da smo v tem pogledu ┼że ena izmed najbolj (neo)liberalnih, torej po kriterijih OECD tudi najbolj ┬╗konkuren─Źnih┬ź evropskih dr┼żav. Komu na ─Źast torej ┼íe dodatna liberalizacija odpu┼í─Źanja delavcev?
Nobenih novih tovrstnih reform trga dela v resnici ne potrebujemo ve─Ź. Doma─Źi in tuji kapital se v Sloveniji v primerjavi z evropsko konkurenco zdaj glede tega zagotovo ne more prav ni─Ź ve─Ź prito┼żevati. A se kljub temu ┼íe naprej nenehno prito┼żuje, kar je seveda ┬╗normalno┬ź. Ni pa normalno, da politika z reformnimi predlogi tem ┬╗to┼żbam┬ź delodajalcev tudi tako servilno sledi.
Prekarizacija ┬╗rednega┬ź delovnega razmerja
Ne vem, ali se pravzaprav sploh zavedamo absurdnosti aktualne politike na tem podro─Źju, ki se sku┼ía boriti proti nadaljnji prekarizaciji (tj. nara┼í─Źanju atipi─Źnih oblik dela) kar s prekarizacijo delovnega razmerja za nedolo─Źen ─Źas.
Dejstvo je namre─Ź, da je prav ┬╗negotovost┬ź dela, ki je samo drug naziv za fleksibilizacijo trga dela, eden klju─Źnih elementov pojma prekarnost. ┬╗Humanisti─Źne in dru┼żboslovne razprave s pojmom prekarnost ozna─Źujejo negotovo, kratkotrajno, za─Źasno in ob─Źasno pla─Źano delovno aktivnost, ki se lahko opravlja znotraj ali izven delovnega razmerja┬ź (citat iz dokumenta MDDSZ Za dostojno delo).
─îe torej tudi delovno razmerje za nedolo─Źen ─Źas naredimo absolutno fleksibilno (in od tega v Sloveniji ne bomo ve─Ź prav dale─Ź, ─Źe bomo uzakonili ┼íe predlagan dodaten odpovedni razlog, ki sicer brez dvoma presega vse meje mo┼żnega razumevanja ┬╗kr┼íenja┬ź pogodbe o zaposlitvi), bo meja med ┬╗tipi─Źnimi┬ź in ┬╗atipi─Źnimi┬ź oblikami dela prakti─Źno zabrisana. In problem t. i. segmentacije na trgu dela bo s tem nadvse u─Źinkovito, naravnost briljantno re┼íen. Vsi bomo v bistvu le ┼íe nekak┼íni prekarci, delovno pravo pa bo bolj ali manj samo ┼íe za okras. Bore malo bo ┼íe tistega, v ─Źemer bodo z njim delavci s pogodbo za nedolo─Źen ─Źas bolje varovani od (ostalih) prekarcev.
Kapo dol na┼íim delovnotr┼żnim reformistom, v narekovajih seveda. Ta recept dolgoro─Źnega re┼íevanja problema segmentacije na trgu dela bodo seveda zlahka prodali tudi drugim evropskim delodajalcem in njihovim zdru┼żenjem, ki so si ─Źesa tak┼ínega ┼że dolgo ┼żeleli.
Rezultati stoletja in pol bojev evropskih delavcev ┬╗za dostojno delo┬ź bodo ┼íli kajpak v fran┼że. Iskreno torej upam, da tokratne ostre reakcije sindikatov na ta tr┼żnoreformni predlog ne bo kak zaprise┼żeni apologet ┬╗svobodnega tr┼żnega gospodarstva┬ź spet javno opljuval kot ekonomsko nerazumno ravnanje, ki da uni─Źuje mo┼żna nova delovna mesta. Ve─Źjega nesmisla od tega si pa─Ź ni mogo─Źe zamisliti. O tem morda kdaj drugi─Ź.
Je to res perspektivna ekonomska politika?
Nih─Źe seveda ni tako zaplankan, da ne bi razumel aktualnih ┬╗imperativov┬ź ohranjanja konkuren─Źnosti slovenskega gospodarstva v razmerah sodobne globalne ekonomije (tudi) na podro─Źju ┬╗stro┼íkov dela┬ź. Zato smo vsi ÔÇô sicer z nelagodjem, pa vendarle ÔÇô brez ve─Źjega odpora po┼żrli grenko pilulo reforme trga dela iz leta 2013 in njene ┼íiroke (celo ┼że pre┼íiroke) fleksibilizacije trga dela. A vsaka dodatna pilula v tem pogledu bi bila trenutno povsem odve─Ź in ┼íkodljiva.
─îe slovenski (in tuji) delodajalci niti v teh razmerah niso sposobni uspe┼íno poslovati, razlogi za to zagotovo niso ve─Ź v pretirano rigidnem trgu dela, ampak jih bo treba iskati drugje.
Predvsem pa poslovne uspe┼ínosti perspektivno tudi sicer ne bo ve─Ź mogo─Źe graditi zgolj na ceneni ┬╗delovni sili┬ź, ampak le na u─Źinkovitej┼íi izrabi sicer neizmernega, a v teh razmerah zelo slabo (po strokovnih ocenah vsaj za kakih 30 odstotkov podoptimalno) izkori┼í─Źenega ┬╗─Źlove┼íkega kapitala┬ź kot najpomembnej┼íe konkuren─Źne prednosti podjetij v sodobnih razmerah za gospodarjenje. Na vi┼íji dodani vrednosti torej, ne na ni┼żjih ┬╗stro┼íkih dela┬ź. To dvoje ┼żal preprosto ne gre eno z drugim.
Kratkoro─Źno na videz ekonomsko sila u─Źinkovita tayloristi─Źna ┬╗utilizacija stro┼íkov delovne sile┬ź v obliki nenehne intenzifikacije dela ob isto─Źasnem ni┼żanju pravic delavcev in zaposlitvene varnosti namre─Ź na drugi strani dobesedno ubija ┬╗zavzetost┬ź (delovno motivacijo in organizacijsko pripadnost) zaposlenih kot nosilcev ─Źlove┼íkega kapitala in s tem ┼íe zni┼żuje njihovo inovativnost in produktivnost. Deluje torej ravno nasprotno od tega, kar naj bi bil sicer eden temeljnih proklamiranih ciljev nacionalnih in evropskih politik zaposlovanja. Z drugimi besedami, z nenehnim zni┼żevanjem zaposlitvene varnosti slovenskih delavcev v resnici obilno pljuvamo v lastno skledo konkuren─Źnosti.
Graditi na “delovni sili” ali na “─Źlove┼íkem kapitalu”?
Kam torej naprej? Kje so vendarle ┼íe ÔÇô in to prakti─Źno brezmejne ÔÇô ekonomsko razvojne rezerve? Samo ┼íe v u─Źinkovitej┼íem produkcijskem anga┼żiranju objektivno razpolo┼żljivega ─Źlove┼íkega kapitala, ki ga zdaj nadvse lahkomiselno uni─Źujemo. In s tem tudi lastno konkuren─Źnost. S sedanjim produkcijskim u─Źinkom ┬╗delovne sile┬ź (borih 74 odstotkov povpre─Źja evrskega obmo─Źja), ki ┼że zdaj diha le ┼íe na ┼íkrge, ne bomo pri┼íli nikamor. ┼áe manj z nekak┼ínimi nenehnimi koncesijami kapitalu in dobi─Źkom njegovih lastnikov, ki pa jih v razvitih dr┼żavah spri─Źo prenizkega agregatnega povpra┼íevanja kmalu ne bo ve─Ź kam produktivno reinvestirati (razen v ┬╗prevzeme┬ź obstoje─Źih podjetij, ki pa zelo redko prinesejo kako novo delovno mesto, prej obratno).
Naj bo torej dovolj raznih reform trga dela, storimo kon─Źno nekaj tudi za vi┼íjo zavzetost zaposlenih (angl. employee engagement) kot nosilcev ─Źlove┼íkega kapitala in s tem za ┬╗pravo┬ź, ustvarjalno (ne zgolj stro┼íkovno) konkuren─Źnost slovenskega ┬Čgospodarstva.
V tem pogledu je po spoznanjih sodobnih organizacijskih ved klju─Źno predvsem omogo─Źiti vsem zaposlenim kot nosilcem ─Źlove┼íkega kapitala, da so v produkcijskih procesih obravnavani kot ┬╗subjekt┬ź, ne zgolj kot ┬╗mezdna delovna sila┬ź, in vsestransko vklju─Źeni v organizacijo, kar je temeljni pogoj za njihovo delovno motivacijo in identifikacijo s cilji podjetja, posledi─Źno pa za u─Źinkovito spro┼í─Źanje vseh njihovih razpolo┼żljivih produkcijskih potencialov (znanja, ve┼í─Źin in ustvarjalnosti) v smeri doseganja teh ciljev.
Nujno torej potrebujemo visoko razvit sistem vseh treh temeljnih oblik sodobne delavske participacije: soupravljanja, udele┼żbe pri dobi─Źku in ┼íir┼íega notranjega lastni┼ítva zaposlenih. Se pravi, ve─Ź ┬╗ekonomske demokracije┬ź, ne pa (┼íe) ve─Ź ┬╗diktature kapitala┬ź.
Toda reform v tej smeri ┼żal pri nas ni od nikoder. Celo nasprotno. Predlog novega zakona o soupravljanju delavcev je bil pred kratkim v DZ nadvse lahkotno zavrnjen, namesto celovitega in dav─Źno podprtega sistema finan─Źne participacije zaposlenih, pri kateri ┼íe posebej izrazito zaostajamo za razvito Evropo in tudi za ZDA, pa nam vlada ponuja le nekak┼íno razvojno popolnoma benigno razbremenitev pla─Ź ┬╗klju─Źnih kadrov┬ź (beri: predvsem mened┼żerjev). Smo v Sloveniji z aktualno ekonomsko politiko sploh ┼íe resni?
Mato Gostiša, 29.08.2016

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.