Pred sto leti so znali

o financiranju gradnje ┼żelezni┼íke proge Diva─ŹaÔÇôKoper

Milan Lovren─Źi─Ź, zbiratelj in izdajatelj vrednostnih papirjev, spodaj predstavi, kako so financirali gradnjo ┼żeleznic pred ve─Ź kot stoletjem in zaklju─Źi, da je ob ┼że dolgo poznanih dejstvih odlo─Źitev o gradnji ┼żelezni┼íke proge Diva─ŹaÔÇôKoper zelo preprosta: a)Investitor je lahko le dr┼żava; b)Donos proge se mora ugotavljati v sklopu celotnega sistema Slovenskih ┼żeleznic; c)Zasebni kapital se vklju─Źil le ob primernem jamstvu dr┼żave; d)Dr┼żava se za posamezno traso odlo─Źi glede vpliva na gospodarski razvoj obmo─Źja ali celotne dr┼żave.

Pred 150 leti so znali, zdaj ne ve─Ź
Drugi tir ┼żelezni┼íke proge Diva─ŹaÔÇôKoper v zavesti sodobnikov ┼íe vedno ostaja predvsem te┼żko uresni─Źljiva ┼żelja. Bolj kot za tehni─Źno zahtevnost gre za te┼żavnost finan─Źne izvedbe tega projekta. Skrbno spremljam ┼ítevilne ideje in finan─Źne konstrukcije, kako bi zbrali denar za gradnjo ┼żelezni┼íke proge Diva─ŹaÔÇôKoper. Pri tem pa se rado pozablja na pretekle izku┼ínje, ko so se na┼íi predniki v zadnjem stoletju in pol ┼że lotili ve─Ź projektov gradnje ┼żeleznic in jih tudi uspe┼íno kon─Źali.
Po prou─Źevanju tehni─Źne in finan─Źne izvedbe ju┼żne ┼żeleznice pred ve─Ź kot 150 leti ugotavljam, da so bili izvajalci tako velikanskega projekta ┼żeleznice od Dunaja do Trsta pravi geniji. ┼áe posebno ─Źe jih primerjamo z izvajalci ┼żeleznice Diva─ŹaÔÇôKoper. Proga je precej dalj┼ía, kot naj bi bila zami┼íljena ┼żeleznica do Kopra. Pri vsej veli─Źini projekta ju┼żne ┼żeleznice je treba upo┼ítevati tudi, da se je gradila s krampom in lopato, zdaj pa imamo na razpolago najmodernej┼ío mehanizacijo. V finan─Źnem pogledu imamo razvit ban─Źni sistem in trg kapitala ter nova znanja o poslovanju, vendar ne gre. Razlog naj bi bila prevelika zadol┼żenost dr┼żave ter nezainteresiranost zasebnega kapitala za nalo┼żbo v progo Diva─ŹaÔÇôKoper.
Edini investitor je ┼íe vedno dr┼żava
Preden se lotimo analize navedenih zaviralnih faktorjev (prevelika zadol┼żenost dr┼żave, nezainteresiranost zasebnega kapitala), moramo navesti dva aksioma finan─Źne konstrukcije, in sicer:
1. praviloma je investitor ┼żeleznic dr┼żava, ki obra─Źunava rentabilnost trase v sklopu delovanja celotnega sistema;
2. zasebni investitor bi se vklju─Źil v financiranje, ─Źe bi se povrnil vlo┼żek v 25 do 30 letih z donosom vsaj tri odstotke.
Upo┼ítevaje zgoraj navedena zaviralna faktorja za gradnjo proge, zagotavljanja rentabilnosti v opisanem roku in pri─Źakovanem donosu, edini investitor je ┼íe vedno dr┼żava, ki je tudi lastnik celotne ┼żelezni┼íke infrastrukture. Dr┼żava pa lahko zagotovi finan─Źna sredstva (─Źe izklju─Źimo prora─Źun) iz dveh virov:
– z namensko zadol┼żitvijo na mednarodnih finan─Źnih trgih, kjer je ponudbe dovolj, s ceno kapitala dale─Ź pod tremi odstotki p.a.
– z notranjo zadol┼żitvijo prek izdaje namenske emisije obveznic z dalj┼ío ro─Źnostjo (30 in ve─Ź let) ter s sprejemljivim donosom (vsaj tri dostotke).
Za podkrepitev izvedbe finan─Źne konstrukcije sem analiziral naslednje emisije vrednostnih papirjev, izdane namensko:
– delnica ┼żeleznic ZeltwegÔÇôWolfsbergÔÇôDravogradÔÇôVelenje
– delnica ┼żelezni┼íke dru┼żbe DonavaÔÇôSavaÔÇôJadran
– zadol┼żnica kronskega princa Rudolfa (LjubljanaÔÇôNovo mesto)
– zadol┼żnica De┼żelne banke Kraljevine Galicije
Iz svoje zbirke vrednostih papirjev sem izlo─Źil ┼ítiri dokumente, iz katerih se lahko pou─Źimo, kako so se financirale ┼żeleznice pred 150, 100 in 50 leti. Prou─Źeval sem zgodovino ┼żeleznic na Slovenskem, predvsem iz knjige Ivana Mohori─Źa (ponatis Ljubljana 1968, Slovenska matica). Iz svoje zbirke vrednostnih papirjev pa sem izlo─Źil:
– obveznico ju┼żne ┼żeleznice: Tako so ju┼żne ┼żeleznice (S├╝dbahn-Gesellschaft von September 1858) leta 1885 izdale obveznice v vrednosti 40 milijonov mark nem┼íke veljave. Ro─Źnost izpla─Źila obveznic je bila 83 let. Izdane so bile 1885 leta, zadnje izpla─Źilo pa je bilo v na─Źrtu izpla─Źil navedeno leta 1968. Emisija je bila obrestovana ┼ítiriodstotno p.a. donos 4 odstoten, ro─Źnost 84 let
– obveznico kronskega princa Rudolfa (┼żeleznica LjubljanaÔÇôNovo mesto, 1885), donos ┼ítiriodstoten, ro─Źnost 72 let
– delnico Donava-Sava-Adrija (1931, naslednica ju┼żne ┼żeleznice)
– obveznico zajednice jugoslovenskih ┼żeleznic (1968, donos triodstoten, ro─Źnost dve leti)
Primerjamo lahko samo obveznice, saj je delnica lastninski dokument. Prav omenjena delnica je obljubljala dividende do leta 1968, vendar se to ni zgodilo, ker je ju┼żna ┼żeleznica poslovala z veliko izgubo, ni pa imela ve─Ź koncesije.
Uspe┼ínej┼íi so bili lastniki obveznic. Gradnja vseh ┼żeleznic, za katere so bile izdane navedene obveznice, se je izvajala s koncesijo dr┼żave, ki je vklju─Źevala tudi dr┼żavno jamstvo za njihovo izpla─Źilo.
Ugotovimo lahko, da je ro─Źnost za na┼íe razmere zelo dolga, tako kot je amortizacija (in s tem rentabilitetni ra─Źun) investicije. Donosi so bili zavarovani z dr┼żavnim jamstvom (s koncesijo), valutno pa z zlato klavzulo. Razumljivo je, da je bilo za take vrednostne papirje dovolj zanimanja.
Delni┼íke dru┼żbe so spretno unov─Źevale koncesijo dr┼żave, zato je dr┼żava leta 1874 ukinila dr┼żavne garancije, kar je uzakonila s sekvestracijskim zakonom leta 1877. Vse ┼żeleznice, razen ju┼żne, so bile podr┼żavljene.
Nauki naših prednikov
Kak┼íen je torej nauk iz prou─Źenih dokumentov gradnje slovenskih ┼żeleznic?
1. Iniciator gradnje je bila dr┼żava.
2. Zasebni kapital se je vklju─Źeval ob primernem donosu in jamstvu dr┼żave.
3. Veljavnost vrednostnic je bila usklajena z amortizacijsko dobo (osemdeset in ve─Ź let).
4. Rentabilnost (kosmati donos) so ugotavljali tako, da so novo progo pri┼íteli v celotni sistem ter vsoto delili z dol┼żino vseh prog.

─îe uporabimo ugotovitve gradnje Slovenskih (oziroma K & K) ┼żeleznic na gradnjo proge Diva─ŹaÔÇôKoper, pridemo do naslednjih dejstev:
1. Investitor mora biti dr┼żava oziroma Slovenske ┼żeleznice, ki so v stoodstotni lasti dr┼żave.
2. Donos proge do Kopra se ugotavlja v sklopu celotnega sistema Slovenskih ┼żeleznic (nikakor pa ne samo novozgrajenega odseka).
3. Zasebni kapital se bo vklju─Źil ob primernem jamstvu dr┼żave; pri tem ro─Źnost ni primarna za odlo─Źitev zasebnega vlagatelja.
4. Dr┼żava se je odlo─Źala za posamezno traso, ─Źe je ta omogo─Źila gospodarski razvoj obmo─Źja ali dr┼żave (gradnja tovarn, rudnikov, izkori┼í─Źanje gozdov itd.).

Ob upo┼ítevanju gornjih dejstev je odlo─Źitev o gradnji ┼żelezni┼íke proge Diva─ŹaÔÇôKoper zelo preprosta, ─Źe se ho─Źemo kaj pou─Źiti od na┼íih prednikov, ki so nam zgradili veliko ┼żeleznic v popolnoma druga─Źnih gospodarskih, tehni─Źnih in socialnih razmerah.
Mag. Milan Lovren─Źi─Ź, 8.10.2015

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.