Potem ko so poslanci marca zavrnili uvedbo prednostnega glasu na volitvah v DZ, ideje o izboljšavah volilnega sistema niso zamrle. Vsaj ne med pravniki. Na pobudo Petra Jambreka in Cirila Ribičiča je na Novi univerzi nedavno potekala razprava o kombiniranem volilnem sistemu. Sodelovali so še Jurij Toplak, Saša Zagorc, Jernej Letnar Černič, Franci Grad,…

Naslovno vprašanje se je glasilo: »Ali je kombinirani volilni sistem primeren za današnjo Slovenijo?«

Po razpravi dr. Peter Jambrek pove: »Z Ribičičem pragmatično ugotavljava, da je za oboje še najbolj sprejemljiv kombinirani volilni sistem.«

O strokovni razpravi v Dnevniku (12.05.2025) poroča Anže Lebinger:

»Ali je kombinirani volilni sistem primeren za današnjo Slovenijo?« se je glasilo naslovno vprašanje nedavne razprave na Novi univerzi, ki sta jo sklicala Inštitut za ustavno pravo ter Inštitut za ustavno ureditev in človekove pravice. V debati, katere glavna pobudnika sta bila pravnika Peter Jambrek in Ciril Ribičič, so med drugimi sodelovali še recimo Jurij Toplak, Saša Zagorc, Jernej Letnar Černič in Franci Grad. Poudarjeno je bilo, da poskuša kombinirani volilni sistem graditi na upoštevanju pozitivnih značilnosti tako proporcionalnega kot večinskega sistema. V takšnem mešanem sistemu bi se sicer – poleg 44 poslancev, izvoljenih na podlagi prednostnega glasu – izvolilo še 44 poslancev v volilnih okrajih, iz katerih se izvoli po en poslanec. Te enote bi predvidoma pokrivale sleherni košček Slovenije, enakopravno mesta in podeželje. Na podlagi razprave bo v kratkem sestavljena knjižica, v kateri bodo zbrani prispevki s posveta, ki bo z dopisom poslana političnim strankam.

»Kombinirani volilni sistem podpiram kot rešitev, ki poskuša graditi na upoštevanju pozitivnih značilnosti ene in druge skrajnosti. Pri tem vidim kot temeljno prednost večinskega sistema personalizacijo in kot temeljno prednost proporcionalnega sistema sorazmerno zastopanost. Tisto, kar je nesprejemljiva slabost večinskega sistema, je nesorazmerna nagrada zmagovalcu v obliki dodatnih poslanskih sedežev. In tisto, kar je slabost proporcionalnega sistema, je tekmovanje med strankami in njihovimi programi, ki ne omogoča izbire na podlagi odlik kandidatov,« je v razpravi izpostavil nekdanji ustavni sodnik dr. Ribičič. Meni, da je uspeh kombiniranega sistema realno mogoč, če pristaši obeh skrajnosti v njem prepoznajo najboljšo »drugo rešitev«.

Pragmatična rešitev
S tem, da mešani sistem vzame prednosti večinskega in proporcionalnega sistema, ob tem pa nevtralizira njune slabše lastnosti, se je strinjal tudi sociolog in pravnik dr. Peter Jambrek. Nekdanji ustavni sodnik je bil sicer v preteklosti zagovornik večinskega volilnega sistema. Kot pravi, predvsem iz socioloških vzgibov, saj da je distribucija političnih preferenc v državi predvsem na sredini. Ob tem pa opozori na ustavno krizo v devetdesetih, ko zagovornikom tedanjega večinskega sistema nikoli ni uspelo doseči dvotretjinske večine, uvedeni proporcionalni sistem pa tudi ni najbolj idealen: »Zaradi tega z Ribičičem pragmatično ugotavljava, da je za oboje še najbolj sprejemljiv kombinirani volilni sistem.«

Prisotni razpravljavci so sicer večkrat opozorili na dosedanjo nezmožnost politike, da bi se strinjala o spremembah volilnega sistema. Kot že rečeno, so poslanci aktualnega sklica v DZ še marca zavrnili predlog za začetek postopka sprememb ustave v povezavi z volilnim sistemom. Spremembe bi prinesle povečanje števila poslancev z 90 na 92 in omogočile ukinitev volilnih okrajev ter uvedbo 18 volilnih enot in preferenčnega glasu na volitvah v DZ. Za zadnje je junija lani na posvetovalnem referendumu glasovalo več kot 70 odstotkov udeležencev. Ustavni pravnik dr. Saša Zagorc je sicer v razpravi kot še boljšo rešitev izpostavil sistem prenosljivega glasu, ki volivcu daje možnost glasovati o posameznih kandidatih z razvrščanjem od najbolj do najmanj priljubljene izbire. V primeru, da je kandidat prvotne izbire že izvoljen ali izpadel iz volilne tekme, se glas volivca prenese na naslednjo izbiro.