Za razvoj države je ključnega pomena učinkovito upravljanje.
Politično kadrovanje otežuje učinkovito delovanje države in ustvarja ugodno okolje za bohotenje korupcije.
Zaradi obsežnega političnega kadrovanja, ki ga izvaja zlati sedanja vlada, bomo kot družba utrpeli veliko dodatno škodo.

V nekaj evropskih državah so ključne vzvode politične oblasti prevzele osebe, ki se proglašajo za demokrate, njihovo vladanje pa ima prepričljivo avtoritarno obeležje. Ena teh je tudi Slovenija. Kako se to lahko zgodi v demokraciji zavezanemu okolju, kar naj bi bila EU, postaja vse bolj aktualno vprašanje. Odgovor nanj še zdaleč ni preprost. Nekaj osebnih pogledov na ta problem bom predstavil v naslednjih vrsticah.
Smiselno je izhajati iz spoznanja, da je za razvoj države ključnega pomena, da se jo učinkovito upravlja. Uporabljata se dva modela tega upravljanja, eden je po osnovnih načelih demokratičen, drugi pa avtoritaren. Osrednja razlika med njima je v tem, da naj bi demokratično upravljanje zadovoljevalo interese večine prebivalstva, avtoritarno pa prednostno interese družbenih elit, še predvsem onih, na katere avtoritarni vodja najbolj opira svojo politično moč. Pomembno je tudi, da je demokratično upravljanje države, če se ga pravilno organizira in dobro izvaja, bistveno učinkovitejše od avtoritarnega.
Da v teh časih evropska demokratična družba vodenje države prepusti avtokratu, se ne bi smelo zgoditi, pa vendar smo temu priča. Osrednji razlog za to je slej ko prej vse slabše delovanje demokracije, ki ga povzroča splošno uveljavljanje neoliberalnih usmeritev in vrednot (čim več trga, šibka država, pohlep kot vrednota,….). Poštenosti je tako v politiki vse manj, »posebni« interesi in koristi kapitala pa imajo v njenem delovanju prepogosto prednost pred splošnimi interesi. Politično upravljanje države dobiva tudi sicer vse bolj značaj posebne zaposlitvene dejavnosti, v kateri najbolje uspevajo za to sicer zahtevno delo manj usposobljene, a etično vprašljive osebe, medtem ko je za vodenje sposobnih in poštenih ljudi v njej vse manj. Posledica je vse slabše, v časih že kar kaotično upravljanje države. Seveda to ne velja za vse države v enaki meri. Slovenija je glede tega med najbolj prizadetimi, med tem ko neoliberalizem demokracije v državah s prevladujočo protestantsko etiko ni resneje onesposobil.
Ena od pojavnih oblik slabega delovanja demokracije so tudi pogoste menjave vlad. (V Sloveniji imamo v zadnjih desetih letih sedaj že šesto vlado). To nudi osebi z avtoritarnimi ambicijami lepe priložnosti, da sama prevzame vladno krmilo. Če se ji to posreči in ima taka oseba tudi primerne vodstvene sposobnosti, bo gotovo dobro izkoristila že razvita orodja, s katerimi si lahko učinkovito utrjuje oblast. Takih orodij je več. Eno najmočnejših je politično kadrovanje, katerega osrednja vsebina je v zamenjavi vodilnih oseb v javnem sektorju in državnih podjetjih s kadri, ki so pripravljeni političnemu vodji pokorno slediti, medtem ko je njihova usposobljenost za prevzeto delo drugotnega pomena. Tega prijema za utrjevanje osebne oblasti se tudi naš sedanji prvi mož vlade brez zadržkov in zelo učinkovito poslužuje. Menda je v letu in pol, odkar obvladuje vladno krmilo, v javnem sektorju dobilo dobro plačane zaposlitve že več sto njemu poslušnih oseb. Zadnje dni pa vzbujata pozornost predvsem dve njegovi kadrovski potezi. Vodenje za državo pomembne slabe banke ter vodenje nadzornega sveta za Slovenijo pomembne Luke Koper je namreč zaupal svojemu privatnemu odvetniku, ki očitno nima izkušenj iz vodenja zahtevnih gospodarskih sistemov. In drugi primer: odslovil je dosedanjega direktorja SID banke, ki sodi med najboljše slovenske menedžerje. Pomembne spremembe pa ima nedvomno že pripravljene tudi za jesenske mesece, med katerimi ima gotovo prednost sprejem dveh zakonov, to je zakona o demografskem skladu ter novele zakona o zdravstvenem varstvu. Z njima se želi uveljaviti rešitve, ki naj bistveno olajšajo politično kadrovanje na dveh družbeno pomembnih področjih (upravljanje državnega premoženja in upravljanje sredstev zdravstvenega zavarovanja), od česar si državljani lahko obetamo le veliko dodatno škodo.
Politično kadrovanje otežuje učinkovito delovanje države in ustvarja ugodno okolje za bohotenje korupcije. (Slovenija se po korupciji že uvršča med najbolj »uspešne«(?) države v EU). Zato ga v državah s spodobno demokracijo sistemsko preprečujejo. To zagotovijo pogosto z rešitvijo, po kateri so za državo pomembne kadrovske odločitve stvar dogovora treh interesnih skupin, to je politike, zaposlenih v relevantni državni ustanovi ali podjetju, in pa predstavnikov zainteresirane civilne družbe. Nasprotno od tega je naša sistemska ureditev, uveljavljena že ob osamosvojitvi države, monopolizirala moč politike pri kadrovanju. Opredelili smo se torej za pot, ki demokracijo dobesedno onesposablja in je med osrednjimi vzroki za neuspešen dosedanji razvoj naše države. Največ tudi prispeva k ustvarjanju razmer, zaradi katerih se nam demokracija lahko še bolj izrodi, recimo v demokracijo Orbanovega tipa.
Naj zaključim. Zaradi obsežnega političnega kadrovanja, ki ga izvaja sedanja vlada, bomo kot družba utrpeli veliko dodatno škodo. Zanjo pa ne gre prednostno kriviti njenega predsednika, to je J. Janšo. Njegova posebna nagnjena in tudi sposobnosti dovolj dolgo poznamo in nas zato njegova sedanja ravnanja ne presenečajo, pa tudi nezakonita niso. Za škodo, ki jo nam povzroča, so namreč predvsem krivi politiki, ki so mu omogočili, da se je polastil vladnega krmila. Od teh politikov zato pričakujemo, da v okviru objektivnih možnosti storijo vse potrebno, da bo vladno krmilo kolikor mogoče hitro prevzela za vodenje primerno usposobljena in etično nesporna oseba. Za tem pa naj bi se demokraciji naklonjena politika ob aktivni podpori civilne družbe prednostno zavzela za to, da Slovenija po vzoru nekaterih uspešnih evropskih držav radikalno omeji možnosti političnega kadrovanja.
Andrej Cetinski, Sinteza

Glej tudi: Javna hiša Slovenija (17.7.2018) in Upravljanje države (13.12-2018)