- Spoštovani! Pravzaprav je bilo to iztekajoče leto... said
- Absolutni prednostni glas? Spremljam prizadevanja... said
- Rdeča luč na semaforju Predvidena sprememba Zakona... said
- Mati so poslali svoje tri sinove in hčeri na tržni... said
- Spoštovani g. Pintar, hvaležen sem vam za odgovor.... said
- Spoštovani g. Jazbec, zelo sem vesel (pa tudi moji... said
Okradena država, osiromašeni državljani,
This entry was posted in 1. Etika in družbene vrednote. Bookmark the permalink.
Nekdanji direktor Združenja bank Slovenije Dušan Hočevar (DH) je v svojem članku pokazal veliko nepoznavanje problematike ‘sanacije’ bank v letih 2013 in 2014. Ni res, da so vse bančne uprave zaprosile za pomoč. Samo NLB in NKBM sta to storili, Abanka, Banka Celje, Gorenjska banka pa ne. Zadnji dve sta se prisilni dokapitalizaciji uprli, zato jim je Banka Slovenije (BS) zamenjala upravo. Banki Celje so leto dni kasneje prisilno izničili kapital in jo dokapitalizirali, zamenjani predsednik uprave je zato napravil samomor. Lastniki Gorenjske banke so kljub zamenjavi uprave vztrajali, da izničenje kapitala in dokapitalizacija v višini 328 milijonov evrov nista potrebna. V naslednjih letih se je pokazalo, da so imeli prav, saj se je zahtevek za dokapitalizacijo zniževal do 13 milijonov evrov.
DH zamolči, da so bile odločbe BS najprej sprejete brez izbrisa lastnikov delnic in podrejenih obveznic. Šele na ponovno zahtevo ‘višje sile’ (beri Evropske komisije) so odločbo spremenili in 18. decembra 2013 izpeljali izbris. V odločbi za NKBM je BS zahtevala dodatne slabitve v višini 457 milijonov evrov, kar je skupaj s prejšnjimi slabitvami pomenilo 1305 milijonov evrov, 30 odstotkov več kot so znašale vsi slabe naložbe. Pri tem je bil vsak evro naložb zavarovan s po dvema evroma zavarovanj!. Dejansko lahko smatramo dodatne slabitve, zmanjšane za vrednost podrejenih obveznic (457 ‒ 56 = 401 milijon evrov), za kapital NKBM na dan izbrisa. Dejanski kapital je bil enkrat višji, saj je bilo v 848 milijonih evrov slabitev najmanj polovica takih, ki so bile v naslednjih letih sproščene. Resnična vrednost kapitala NKBM pred izbrisom je bila torej okoli 800 milijonov evrov.
DH se rad sklicuje na revizijsko poročilo od 31. 12. 2013, nerad pa se dotika dogajanja pred in neposredno po izbrisu. Med slednjimi je prenos na DUTB. Kot je pokazal bruseljski inštitut Bruegel, je Slovenija edina med evropskimi državami prenesla sredstva na državno slabo banko z 71 odstotnim diskontom. Prenosi so razkrili zgoraj omenjene manipulacije z oslabitvami. Tako so npr. delnice Letrike, ki so bile prenesene na DUTB po tretjini vrednosti na borzi, čez nekaj mesecev prodali po šestkratni vrednosti. Podobno so delnice Pivovarne Laško prodali po šestkratni vrednosti. 160 stanovanj v Kopru so na DUTB prenesli za 600 tisoč evrov, sedaj jih prodajajo za 25 milijonov evrov. Vse te razlike so dejansko oškodovanje bank in njenih delničarjev oz. lastnikov podrejenih obveznic.
DH zamolči, da je Ustavno sodišče zahtevalo razkritje zgoraj omenjenih dokumentov BS, ki bi jih Državni zbor moral omogočiti že pred dvema letoma. Prav tako zamolči mnenje sodišča EU našemu Ustavnemu sodišču, da izrisi delnic in podrejenih obveznic po evropskem pravu niso bili nujni, jih je pa država lahko naredila, če je bila neumna, saj je s tem uničila svoj kapitalski trg delnic. Uničenje zaupanja v kapitalski trg lahko najlepše prikažemo s primerjavo javnih prodaj delnic NKBM in NLB. Delnica NKBM je bila novembra 2007 prodana po 27 evrov, dvakratniku knjigovodske vrednosti (13,5 evra)! Zanimanje je bilo ogromno: 110 tisoč fizičnih oseb je vplačalo 750 milijonov evrov, dobili so samo za 151 milijonov evrov delnic, druga vplačana sredstva so jim vrnili;. Novembra 2018 so mali vlagatelji kupili samo za 20 milijonov evrov delnic. Cena delnice (51,5 evra) je bila samo 69 odstotkov njene knjigovodske vrednosti (74,5 evra), le tretjino primerjalne prodajne vrednosti NKBM.
Zasl. prof. dr. Peter Glavič, univ. dipl. ekon.