O prihodnjem kapitalizmu

Jutri┼ínji kapitalizem za gotovo ne bo ve─Ź tak, kot je danes.
Sedanjo virusno epidemijo bomo obvladali, a sledile bodo gospodarska, finan─Źna, socialna, politi─Źna in ┼íe kak┼ína kriza, in to verjetno takih razse┼żnosti, kot jih doslej nismo poznali. Sicer mo─Źno pohabljena demokracija bo hudo ogro┼żena. ─îe je takrat ne bomo uspeli obraniti, se ji bomo verjetno morali za dlje ─Źasa odre─Źi.

Jutri┼ínji kapitalizem za gotovo ne bo ve─Ź tak, kot je danes. O tem, kak┼íen naj bi bil, je v Dnevniku dne 3.4.2020 objavil zanimivo razmi┼íljanje Jo┼że P. Damijan. Po njegovih pri─Źakovanjih bo podoben onemu, ki smo ga poznali po drugi svetovni vojni. Ta se je, tudi po mojem razumevanju, od dana┼ínjega neoliberalnega pomembno razlikoval, ┼íe posebno po vlogi in delovanju dr┼żave. Dr┼żava je takrat u─Źinkovito regulirala in razvojno usmerjala trg, danes pa tega skoraj ne po─Źne ve─Ź. Davki na premo┼żenje in visoke dohodke so bili zelo visoki in dr┼żava je tudi sicer skrbela, da so bile socialne razlike za ve─Źino sprejemljive, danes pa so za bogate davki bistveno ni┼żji, socialne razlike pa so se neznosno pove─Źale. Dr┼żavo se je takrat u─Źinkovito in demokrati─Źno upravljalo, danes pa si je njeno upravljanje v veliki meri podredil kapital in tako prednostno podpira njegove interese. In kar je najpomembnej┼íe: takrat sta po┼ítenost in solidarnost nekaj veljala, danes pa je la┼ż kar obi─Źajno orodje pri zadovoljevanju pohlepa in ┼żal tudi pri uresni─Źevanju politi─Źnih ciljev. Na┼ítete spremembe sicer niso bile povsod enako intenzivne, saj so predvsem dr┼żave, v katerih prevladuje protestantska etika, z neoliberalizmom veliko manj oku┼żene, kot so na primer ZDA.
┼Żal imam pomisleke do Damijanovega optimizma, da se vra─Źamo v kapitalizem, kakr┼ínega smo po drugi svetovni vojni ┼że imeli. Ta je bil res za ve─Źino do te mere sprejemljiv, da si zaslu┼żi naziv ┬╗socialni┬ź kapitalizem, Tak pa je bil iz ve─Ź razlogov, za osrednjega pa gre ┼íteti to, da je imel zelo resno konkurenco. To vlogo oziroma celo gro┼żnjo je zanj predstavljala takratna Sovjetska zveza, ki je iz druge svetovne iz┼íla kot velika zmagovalka in je nadvse u─Źinkovito promovirala svoj socialni model dru┼żbe. Tudi sicer je krvavi vojni s Hitlerjevo Nem─Źijo sledila hladna vojna med zahodnim kapitalizmom in socialisti─Źno vzhodno Evropo, v takih razmerah pa si zahod ni mogel dovoliti socialnih nemirov in neu─Źinkovitega upravljanja dr┼żav. Da je kapitalizem takrat pre┼żivel, se torej razvojni smeri, ki je temeljila na mo─Źni in tudi socialni dr┼żavi, skoraj ni mogel izogniti. To usmeritev pa je pri─Źel opu┼í─Źati ┼że v osemdesetih letih prej┼ínjega stoletja, ko mu socializem ni ve─Ź pomenil resne konkurence, in ubral je novo, neoliberalno smer razvoja, Rezultati le te so po nekaj desetletjih vse prej kot dobri. Najbolj je za zahodni kapital nedvomno problemati─Źna na novo zrasla konkurenca v osebi kitajskega kapitalizma, ki svoj prvotni vzor, to je zahodni kapitalizem, v splo┼íni u─Źinkovitosti ┼że krepko prehiteva.
Tak kot je danes, neoliberalni kapitalizem ne bo pre┼żivel, saj zaradi slabega upravljanja dr┼żave ni ve─Ź dovolj u─Źinkovit in socialno vzdr┼żen. Eden njegovih mo┼żnih izhodov iz te zadrege je, da po pri─Źakovanju Damijana restavrira model ┬╗socialnega┬ź kapitalizma, ki se je zmagovalno obnesel v konkurenci s sovjetskim socializmom. Kapital tej razvojni smeri sicer ni naklonjen in bo zato uspela le v primeru, ─Źe bi zmogli resno preoblikovali sedanji model parlamentarne demokracije, saj je ta mo─Źno degeneriral in je upravljavsko vse manj uporaben. ─îe bi se tega problema lotila ve─Źina tistih, ki ┼íe verjamemo v demokracijo, uspeh ob dobrem vodstvu ne bi izostal. Da se bo to tudi dejansko zgodilo, pa ni prav verjetno. Mo─Źnim voditeljem, ti so za uspeh tovrstnih aktivnosti klju─Źni, namre─Ź do demokracije praviloma ni veliko, jih pa zato toliko bolj privla─Źi avtoritarno vodenje, ┼íe posebno ─Źe gre za eti─Źno vpra┼íljive osebe.
Bolj verjetno je zato, da bo neoliberalni kapitalizem pri iskanju izhoda iz sedanjih zadreg dal prednost razvojni smeri, ki se bo zgledovala po konkurenci, ki ga sedaj ogro┼ża, to je kitajski kapitalizem. Osrednja zna─Źilnost slednjega je mo─Źna dr┼żava, ki se jo avtoritarno vodi. To bi tudi za nas pomenilo smer razvoja v dru┼żbeni model, ki smo ga v prej┼ínjem stoletju pod imenom fa┼íizem ┼że preizkusili in si ga ne bi smeli ┼żeleti.
Sedanjo virusno epidemijo bomo kmalu obvladali, v to nas ve─Źina verjame. Temu pa bodo sledile druge krize, gospodarska, finan─Źna, socialna, politi─Źna in ┼íe kak┼ína, in to verjetno v takih razse┼żnosti, kot jih doslej nismo poznali. To bo tudi ─Źas, ko bo ┼że sicer mo─Źno pohabljena demokracija najbolj ogro┼żena. ─îe je takrat ne bomo uspeli obraniti, se ji bomo verjetno morali za dlje ─Źasa odre─Źi.
Andrej Cetinski, Sinteza, 4.4.2020

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.