O krizi kapitalizma

Vojko Flegar je v Dnevnikovem Objektivu z dne 12.10.2019 objavil zanimiv prispevek o zadregah, s katerimi se ta ─Źas sre─Źuje kapitalizem. Ta je namre─Ź danes pomembno druga─Źen, kot je bil po drugi┬á svetovni vojni in celo v ZDA je sli┼íati vse ve─Ź glasov, da ga je potrebno resertirati, prenoviti. Flegar v tej zvezi omenja zanimivo izjavo kluba 200-tih vodij najve─Źjih ameri┼íkih korporacij iz avgusta meseca, s katero so se ti zavezali, da v svojih podjetjih v prihodnje ne bodo skrbeli zgolj za dobi─Źek, pa─Ź pa bodo bolj upo┼ítevali tudi interese zaposlenih in koristi ┼íir┼íe dru┼żbe. Vsaj formalno se torej odrekajo temeljni usmeritvi neoliberalnega kapitalizma, ki mu je pred ┼ítirimi desetletji z radikalnim zni┼żanjem davkov za najbogatej┼íe ┬ádal zagon ameri┼íki predsednik Reagan in smo ga uspe┼íno osvojili tudi v na┼íi dr┼żavi. Neoliberalni kapitalizem je kot sistem o─Źitno v krizi, njeno zdravljenje pa bo izjemno zahtevno. Pa vendar, ─Źe ┼żelimo biti pri zdravljenju bolezni uspe┼íni, moramo najprej prepoznati njene vzroke. Druga─Źe povedano: ─Źe je bil kapitalizem po drugi svetovni vojni ekonomsko u─Źinkovit in za ve─Źino sprejemljiv, dana┼ínji neoliberalni pa to ni ve─Ź, se je potrebno vpra┼íati, kateri dejavniki so predvsem povzro─Źili to veliko spremembo. Gre za aktualen problem, ki nas bo vse bol zaposloval. Kako ga sam dojemam, bom poslu┼íal predstaviti v naslednjih vrsticah.
Najprej nekaj splo┼ínih opredelitev o kapitalizmu. Relevantne so predvsem naslednje njegove zna─Źilnosti: a)gospodarstvo je tr┼żno; b) podjetja, upravljajo njihovi, najve─Źkrat privatni lastniki; c)klju─Źni dejavnik uspe┼ínosti gospodarstva je dr┼żava. Slednja podpira gospodarstvo predvsem s temi aktivnostmi: vzdr┼żevanje pravne dr┼żave, skrb za splo┼íno gospodarsko okolje (infrastruktura, izobra┼żevanje, denarni sistemÔÇŽ), regulacija in razvojno usmerjanje gospodarstva, prepre─Źevanje za ve─Źino nesprejemljivi socialnih razlik. Kako uspe┼íno izvaja dr┼żava na┼ítete aktivnosti, je predvsem odvisno od njenega upravljanja. Druga─Źe povedano: klju─Źni dejavnik, ki kapitalizmu zagotavlja u─Źinkovitost in dru┼żbeno sprejemljivost, je upravljanje┬á dr┼żave; ─Źe je to u─Źinkovito, po┼íteno in daje koristim ve─Źine prednost pred interesi kapitala, je kapitalizem splo┼íno u─Źinkovit in sprejemljiv, sicer pa deluje bolj ali manj problemati─Źno.
Kapitalizem, kakr┼ínega smo poznali v ZDA in v Evropi prva desetletja po 2. svetovni vojni, je bil nedvomno ekonomsko uspe┼íen in za ve─Źino sprejemljiv. Dr┼żave se je torej takrat dobro upravljalo, kar pomeni, da je tudi parlamentarna demokracija, na kateri je bilo to upravljanje zasnovano, dobro delovala. V 80 letih prej┼ínjega stoletja pa je v ZDA pri upravljanju dr┼żave prevladala nova, neoliberalna usmeritev, ki se je v praksi predvsem tako odrazila, da se je dr┼żava odrekla eni od svojih temeljnih, zgoraj navedenih aktivnosti, da namre─Ź prepre─Źuje nesprejemljive socialne razlike in je tako na ┼íiroko odprla pot vladavini kapitala. Preusmeritev je takratna Reaganova vlada u─Źinkovito udejanjila tako, da je najvi┼íjo dav─Źno stopnjo na dohodke, ki je v 60-tih letih prej┼ínjega stoletja zna┼íala v ZDA 90%, zni┼żala na 35%. Ta sprememba, po kateri so se postopoma zgledovale tudi druge dr┼żave,  je pomembno vplivala na upravljanje dr┼żav, razmerja v dru┼żbi in zna─Źaj kapitalizma. Razvili smo nov, neoliberalni tip kapitalizma, ki se od prej┼ínjega razlikuje predvsem v naslednjem:
  1. Temeljne, predvsem pri upravljanju dr┼żav┬á prevladujo─Źe dru┼żbene vrednote (po┼ítenost, resnica, solidarnost,ÔÇŽ) danes vse bolj spodrivajo neoliberalne ┬╗vrednote┬ź, to so pohlep, la┼ż in tudi druga neeti─Źna ravnanja.
  2. Parlamentarna demokracija sicer formalno ┼íe vedno deluje, po vsebini pa je mo─Źno onemogla, saj si je predvsem veliki finan─Źni kapital uspel dr┼żavo v veliki meri podrediti in slednja tako danes prednostno podpira njegove interese.
  3. Neoliberalni kapitalizem je zaradi slabega upravljanja dr┼żave ekonomsko vse manj u─Źinkovit in ni ve─Ź sposoben tekmovati s kapitalizmom kitajskega tipa.
  4. Socialne razlike so danes tako velike, da so postale eden osrednjih dejavnikov, ki prepre─Źuje normalizacijo dru┼żbenih razmerij in ustvarja dobre okolje za uveljavljanje druga─Źnih, nedemokrati─Źnih oblik upravljanja dr┼żave.
  5. Slabo upravljanje dr┼żav in podrejanje ravnanja podjetij zahtevam po ─Źim ve─Źjem dobi─Źku povzro─Źa uni─Źevanje naravnega okolja, ki utegne resno ogroziti prihodnost ─Źlove┼ítva.
Neoliberalni kapitalizem ni uspel povsod v enaki meri  spodriniti prej┼ínji, ┬╗socialni┬ź kapitalizem. Najbolj uspe┼íen je v dr┼żavi, kjer se je rodil, to je v ZDA. Manj slabega povzro─Źa v Evropi, kar velja predvsem za njen severni, protestantski del. Zelo ugodne okolje za uveljavljanje so mu v Evropi ponudile nekdanje socialisti─Źne dr┼żave. Slednje velja tudi za Slovenijo, kjer je ┼íkoda, ki jo povzro─Źata slabo upravljanje dr┼żave in njeno skoraj kolonialno podrejanje interesom tujega kapitala, ┼íe posebno velika. Ne gre prezreti, da se tudi na┼ío ┼íir┼ío domovino, to je Evropsko unijo, upravlja na na─Źin, ki sledi  praksam neoliberalizma; na  to prav ta ─Źas opozarjajo tudi te┼żave, ki jih ima zaradi ┬╗koruptivnih ravnanj┬ź pri sestavljanju nove evropske vlade njena predsednica.
Neoliberalni kapitalizem je torej izjemno problemati─Źen tip kapitalizma. ki je potreben temeljite prenove. Poleg njega pa je danes v svetu aktualen ┼íe en tip kapitalizma, ki ga razvija Kitajska. Ta je v nasprotju z neoliberalnim  izjemno ekonomsko u─Źinkovit.  In kako pojasniti njegovo vitalnost? Odgovor najdemo v gornjem delu tega zapisa, in ta je, da Kitajci svojo dr┼żavo o─Źitno zelo u─Źinkovito upravljajo v korist ve─Źine, medtem ko je neoliberalizem v tem vse ┼íibkej┼íi. Kitajski model upravljanja dr┼żave je avtokratski in pozna zgolj eno, komunisti─Źno stranko, upravljanje dr┼żav z neoliberalnim kapitalizmom pa je zasnovano na ve─Źstrankarski, parlamentarni demokraciji. Slednjo si je kapital v zadnjih desetletjih s korupcijo in podobnimi prijemi do te mere podredil, da deluje vse bolj le v njegovo korist in ne v interesu ve─Źine. Kriza neoliberalnega kapitalizma je torej predvsem pogojena s krizo parlamentarne demokracije.
Za zdravljenje demokracije se nudita vsaj dve poti. Ena je ta, da se jo nadomesti z avtoritarnim vodenjem dr┼żave, kar se v Evropi v nekaterih dr┼żavah ┼że dogaja (Rusija, Mad┼żarska,ÔÇŽÔÇŽ), pri ─Źemer pa se formalno ohranja parlamentarno demokracijo. Ta pot ni prav obetavna, saj si od nje tudi zaradi kulturnih razlik ne moremo obetati podobnih rezultatov, kot jih bele┼żijo Kitajci. Prednost naj bi zato imela druga mo┼żnost, to je sistemska prenova parlamentarne demokracije. Kot prvi korak v tej prenovi bi bilo potrebno pripraviti prepri─Źljivo analizo slabosti sedanjih sistemskih re┼íitev, na katerih je zgrajena parlamentarna demokracija; pred sto leti so bile namre─Ź ┼ítevilne od njih neopore─Źne, v zadnjih desetletjih pa so se do te mere izrodile, da zadovoljujejo le ┼íe potrebe kapitala in torej demokracijo po vsebini dobesedno onesposabljajo. Njihove slabosti lahko dokaj dobro prepoznamo, ─Źe primerjamo na┼í, slovenski model upravljanja dr┼żave (volilni sistem, oblikovanje vlade, vloga neposredne demokracije ÔÇô referendumi) z modelom , ki ga uporabljajo v ┼ávici; v tej dr┼żavi namre─Ź demokracija ┼íe vedno dobro deluje in zato jim tudi kapitalizem ne povzro─Źa ve─Źjih problemov, vsaj ne doma.
Za zaklju─Źek si ┼íe kratko oglejmo enega od scenarijev, po katerem bi lahko zadovoljivo sanirali obolelo demokracijo in s tem tudi kapitalizem. Njegova osrednja vsebina naj bi bila v naslednjem: a)po izku┼ínjah ┼ávice prenoviti model parlamentarne demokracije; b)dr┼żava naj za─Źne podobno kot kapitalizem pred nekaj desetletji pospe┼íeno omejevati za ve─Źino nesprejemljive socialne razlike (zelo progresivni davki na visoke dohodke, prepre─Źevanje dav─Źnih oaz, rigorozno prepre─Źevanje korupcije,..). ┼Żal pa so mo┼żnosti za izvedbo tega ali podobnega scenarija za sedaj zelo omejene, saj bi mu vladajo─Źe politike u─Źinkovito nasprotovale, volivci pa nimamo potrebne demokrati─Źne mo─Źi, da bi spremembe izsilili. Na ta problem, ki ga ne gre podcenjevati, nas opozarja tudi potek dopolnjevanja volilnega sistema, ki smo mu pri nas pravkar pri─Źa; politi─Źne stranke namre─Ź solidarno nasprotujejo vsakr┼íni re┼íitvi v volilni zakonodaji, ki bi lahko resneje omejila strankokracijo, to je vladavino politi─Źnih strank, v kar se je po vsebini izrodila demokracija. Razlogov za optimizem, da nam bo kmalu uspelo preusmeriti sedanje katastrofi─Źno delovanje kapitalizma, torej ni prev veliko. Pa vendar: upanja ne gre opustiti.
Andrej Cetinski, SINTEZA, 19.10.2019

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.