O denarni politiki ECB

Sodelujo─Źe na virtualni razpravi na temo ┬╗Denarna politika ECB┬ź je Banka Slovenije zaprosila, da zapi┼íemo svoja stali┼í─Źa. Spodaj je zapis Andreja Cetinski.

O denarni politiki ECB ÔÇô teze:

1. Splo┼íno gospodarsko in dru┼żbeno okolje je v razvitem svetu spri─Źo aktivnega uresni─Źevanja neoliberalnih usmeritev danes pomembno druga─Źno, kot je bilo pred nekaj desetletji. Verjetno je najve─Ź sprememb povzro─Źilo udejanjenje naslednjih dveh usmeritev:
a) Svobodnega prehoda blaga in kapitala med dr┼żavami naj se ne omejuje. Od sprememb, ki so rezultat te usmeritve, je primerno izpostaviti naslednji dve:
– Mo─Źno se je okrepila ekonomska in splo┼ína dru┼żbena mo─Ź kapitala, seveda v ┼íkodo demokracije.
– Poslab┼íal se je gmotni polo┼żaj dela; pa tudi njegova dru┼żbena mo─Ź, ki se jo uresni─Źuje preko sindikatov in levih politi─Źnih strank, je vse ┼íibkej┼ía.
b) Vpliv in ekonomsko vlogo dr┼żave naj se temeljito omeji v prid trga. To usmeritev se je uspe┼íno uresni─Źevalo predvsem z dvema ukrepoma:
– s pospe┼íeno privatizacijo in omejevanjem investicijskih aktivnosti dr┼żave, tudi v dejavnostih, ki so tr┼żno manj atraktivne (infrastruktura);
– z radikalnim zmanj┼íanjem dav─Źnih obremenitev za premo┼żne sloje (tudi s pomo─Źjo dav─Źnih oaz), to pa je finan─Źno najbolj prizadelo socialno dr┼żavo in njene javne aktivnosti, kot sta zdravstvo in skrb za okolje.

.

2. Rezultati neoliberalizma se neugodno odra┼żajo predvsem v naslednjih oblikah:
a) Zaradi ┼íibkosti dr┼żave pri njenem lastnem razvojnem usmerjanju je prizadeta konkuren─Źnost njenega gospodarstva, ┼íe predvsem v primerjavi z dr┼żavami, ki so ohranile mo─Źno in razvojno aktivno dr┼żavo (Kitajska).
b) Ena od posledic odsotnosti dr┼żave pri usmerjanju gospodarskega in dru┼żbenega razvoja je mo─Źan razmah potro┼íni┼ítva, ki temelji na veliki porabi fosilnih goriv, to pa resno ogro┼ża podnebne razmere na zemlji.
c) Sodobno dru┼żbo obremenjujejo velike, za ve─Źino nesprejemljive in zato nevzdr┼żne socialne in premo┼żenjske razlike.
d) Splo┼íno sprejete dru┼żbene vrednote (resnicoljubnost, po┼ítenost, solidarnost,ÔÇŽ) so mo─Źno erodirale, kar vse bolj ote┼żuje demokrati─Źno urejanje dru┼żbenih razmerij, najbolj pa upravljanje dr┼żave.

.

3. Neoliberalizem je pomembno spremenil tudi okolje, v katerem deluje denarna politika. To se odra┼ża predvsem v naslednjem:
a) Ob rev┼í─Źini velikega dela prebivalstva ima njegov premo┼żnej┼íi del obse┼żne denarne prihranke, ki se odra┼żajo tudi v vse ve─Źjih ban─Źnih vlogah. Zaradi skromnega investiranja (┼íe predvsem dr┼żave) in glede na prihranke posledi─Źno tudi sicer skromnega povpra┼íevanja po kreditih so se v ban─Źnem sistemu pri─Źeli pojavljati veliki likvidnostni prese┼żki, ki delujejo gospodarsko vse prej kot koristno in predstavljajo zato za denarno politiko resen problem.
b) Obrestna mera je kot osrednji in┼ítrument denarne politike za usmerjanje tr┼żnega povpra┼íevanja in zagotavljanje splo┼íne cenovne stabilnosti na uporabnosti mo─Źno oslabela. Ta politika zato i┼í─Źe in tudi ┼że uvaja nove oblike svojega delovanja.

.

4. Za sanacijo te┼żav, ki jih povzro─Źajo pod 3a omenjeni likvidnostni prese┼żki, ECB po letu 2015 uporablja zelo dobro re┼íitev: ona sama kakor tudi centralne banke EU dr┼żav s prese┼żki v velikem obsegu financirajo nakupe vrednostnih papirjev, ki jih izdajajo finan─Źno podhranjene EU dr┼żave. Po tej poti, ki je po vsebini fiskalne narave, torej ECB pomaga razre┼íevati enega od problemov, ki ga je dr┼żavam povzro─Źil neoliberalizem in je nastal zaradi prenizkih obdav─Źitev visokih dohodkov in premo┼żenja.

.

5. EU je pred kratkim predstavila predlog svojega sedemletnega prora─Źuna, katerega osrednji del je obse┼żna finan─Źna podpora njenim ─Źlanicam, deloma v obliki nepovratnih sredstev, prete┼żno pa v obliki ugodnih kreditov. Domnevam, da naj bi bila vloga ECB pri financiranju tega prora─Źuna klju─Źna in naj bi se jo izvajalo v skladu s tem, kar navaja prej┼ínja to─Źka tega zapisa. ─îe je ta domneva pravilna, gre pri tem za aktivnosti ECB, ki si si zaslu┼żijo vso podporo. Pozoren pa velja biti na to, da so finan─Źni potenciali prekomerne likvidnosti ban─Źnega sistema v velikem delu ┼że iz─Źrpani in ECB se zato utegne znajti v sku┼ínjavi, da bo EU prora─Źunske potrebe podprla tudi s prekomerno emisijo denarja. To pa utegne povzro─Źiti nove probleme druga─Źne narave.

.

6. Ukrepi iz prej┼ínjih to─Źk 4 in 5 re┼íujejo zadrege, s katerimi se ta ─Źas v EU sre─Źujeta denarna, ┼íe bolj pa fiskalna politika. Ne odpravlja pa se z njimi vzrokov, zaradi katerih so te┼żave nastale. Zato jih je smiselno obravnavati kot ukrepe prehodne narave, dolgoro─Źneje gledano pa jih je potrebno nadomestiti s trajnej┼íimi re┼íitvami. Vsebina slednjih naj bo predvsem zasnovana na opustitvi usmeritev, o katerih govori to─Źka 1 tega zapisa. Tudi sicer naj denarna politika prednostno izhaja iz spoznanja, da danes bolj kot kdaj prej potrebujemo mo─Źno dr┼żavo, ki se jo demokrati─Źno in u─Źinkovito upravlja v korist ve─Źine njenih prebivalcev. Slednje naj ne velja le za posamezne evropske dr┼żave, pa─Ź pa najmanj v enaki meri tudi na njihovo ┬╗zvezno┬ź dr┼żavo, to je EU. Uresni─Źevanje te usmeritve naj bo tudi eden elementov denarne politike ECB. Zato je toliko bolj pomembno, da se ukrepe iz to─Źke 5 izvaja na na─Źin, ki bo krepil demokrati─Źno EU, ne pa avtokracije nekaterih njenih ─Źlanic.

.

Andrej Cetinski, Sinteza, 25.11.2020

____________

KOMENARJI:

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.