NLB – Pripombe o ukrepih Evropske komisije

SINTEZA je z navedbo kopice argumentov zavrnila stališče EK objavljeno v uradnem listu EU o prisilni prodaji NLB zaradi “z notranjim trgom nezdružljive državne pomoči”.
Tudi zaradi mnogih še nerazčiščenih zadev in že znanih nepravilnosti, bi morala Slovenija namesto prosjačenja za podaljševanje rokov, zavrniti zahteve o prisilni prodaji NLB.


Pripombe o ukrepih Evropske komisije na področju državne pomoči NLB

– Povzetek

V Uradnem listu EU z dne 6.4.2018 je Evropska Komisija (EK) objavila Poziv k predložitvi pripomb o Ukrepu, o katerem je 26. januarja 2018 obvestila Slovenijo in po katerem začenja postopek na podlagi člena 108 (2) PDEU. Koalicija civilne družbe SINTEZA-KCD je pripravila Pripombe k Ukrepu Komisije in jih kot zainteresirana stran v predpisanem roku tudi uradno vložila. V dokumentu SINTEZA-KCD z navajanjem argumentov dokazuje, da bi morala Slovenija v pogajanjih s Komisijo namesto prosjačenj za nesmiselna podaljšanja rokov za odprodajo NLB oporekati uporabi pravil o državni pomoči in dokazati, da pri reševanju bank (NLB, NKBM, Abanke, Celjske banke) sploh ni šlo za z notranjim trgom nezdružljivo državno pomoč.

Za oporekanje predlaganim ukrepom EK in za zavrnitev prisilne prodaje je veliko razlogov:
(1) Sklicevanje Evropske komisije in slepo sprejemanje trditve, da je bil pri reševanju bank v Sloveniji uporabljen instrument državne pomoči, je nesmiselno; gre pravzaprav za zlorabo instrumenta. Pri NLB ni šlo za reševanje banke v privatni lasti z državno pomočjo, ampak za reševanje državne banke, ki jo je država reševala kot njen lastnik s svojim denarjem; reševanje državne banke s strani države kot lastnika pa je povsem skladno z načelom »bail-in«, po katerem banke rešujejo njihovi lastniki in ki je po finančni krizi zamenjalo prejšnje načelo »bail-out«. Prav tako ni jasno, zakaj so bila prejšnja podaljšanja rokov prodaje skladna z notranjim trgom povsem podobno zadnje podaljšanje do konca 2019 pa ne.
(2) Omejitve poslovanja in grožnje s prodajo podružnic NLB v tujini so sprte z načeli tržnega gospodarstva. Pomoč lastnika ni izboljšala tržnega položaja banke; nasprotno, z omejevanjem poslovanja je EK postavila banki NLB in NKBM v neenakopraven položaj na trgu, kar se kaže v znižanju relativne velikosti njune aktive. Na poskuse takšnega »kaznovanja« bi se morala Slovenija takoj pritožiti oziroma tožiti EK na sodišču EU.
(3) Prisilno prodajo je treba zavrniti tudi zaradi neodgovorjenih vprašanj o dogajanjih ob »sanaciji« slovenskega bančnega sistema v letu 2013 ter o takratnem sodelovanju EK in ECB pri izkoriščanju namerno napihnjene finančne stiske, ki je bila glavni razlog za sprejetje zavez. EK je namreč za ugotovitev stanja v bankah zahtevala, da ga opravijo tuji »neodvisni« strokovnjaki. Rezultati so znani. Nejasno ostaja, kako se je po njihovem »preračunavanju« ter menjavanju ocenjevalcev kapital v bankah skrčil za 2.9 milijarde evrov, ali kako je mogoče, da sta bili po podatkih evropskega regulatorja bank EBA obe največji banki NLB in NKBM še novembra 2013 kapitalsko ustrezni, decembra pa sta imeli negativen kapital. Kako je mogoče le z metodologijo opravičiti 1.5 milijardno razliko med ocenama finančne luknje dveh tujih institucij, ki jih je, da bi zagotovila nepristranskost, prav tako izbrala EK? Kako je EK prišla do katastrofalnih številk o stanju in razvoju slovenskega gospodarstva, ko se je že kazalo njegovo okrevanje? Je najprej določila številke; tolikšne, kot so bile potrebne, da so stanje v slovenskem bančništvu in gospodarstvu prikazali kot katastrofalno, kar naj bi zagotovilo poslušnost, nato pa številkam prilagodila metodologijo? Še več vprašanj postavljajo »prek prsta« narejene ocene vrednosti terjatev bank in njihovih zavarovanj, ki so jih, prav tako na zahtevo EK, izvedle tuje institucije; kako zgrešene so bile, sta pokazala prodaja in dobički kupcev NKBM.
(4) Kriminalistična preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada Republike Slovenije je že ugotovila, da je bila »sanacija« NLB d.d. preobsežna in da je temeljila na kaznivih dejanjih oškodovanja upnikov te banke na osnovi »védoma neupravičeno prikazanega negativnega kapitala banke«. Ta »sanacija« pa je bila izvedena pod taktirko EK, saj elektronski dopisi uradnikov EK Francka Duponta, Sandrine Scheller in Simone Mezzacapo uradnikom Ministrstva za finance RS (MF RS) v obdobju med 4. avgustom in 18. decembrom 2013 jasno pričajo, da so uradniki EK od uradnikov MF RS zahtevali spremembe zakonodaje, ki naj ustvarijo pravni temelj za oškodovanje. Iz omenjene korespondence jasno izhaja, da je EK decembra 2013 kot osrednji pogoj za razglasitev državne pomoči za skladno s »pravili« izrecno zahtevala izbris vseh hibridnih in podrejenih obveznic NLB d.d. brez nadomestila kot »enhanced burden sharing«, (česar za razliko od »burden sharing« ne definira noben dokument EK). Ker je Ustavno sodišče Republike Slovenije dne 19. aprila 2018 odločilo, da je kriminalistična preiskava dopustna, je realno pričakovati, da se bosta do konca leta 2019 glede pravne (ne)dopustnosti načina »sanacije« NLB d.d., ki ga je izsilila EK, ter glede odgovornih oseb zanj, izrekla tudi tožilstvo in sodišče.
(5) Obravnava Republike Slovenije v primeru državne pomoči NLB d.d. (SA.33229), v kateri EK zatrjuje nedopustnost podaljšanja roka prodaje, je povsem neskladna s prakso EK v precej bolj problematičnih nedavnih primerih večkratne državne pomoči bankam v Italiji (SA.39543, SA.41134, SA.41925 in SA.43547) ter na Portugalskem (SA.43976), kjer je EK dovolila podaljšanje roka in zatrjevala, da so ta podaljšanja skladna s »pravili« o državni pomoči. Pri tem znaša javni dolg Slovenije po zadnjih podatkih Eurostata 73 odstotkov BDP, Portugalske 126 odstotkov BDP in Italije kar 132 odstotkov BDP, kar pomeni, da so tveganja za slovenskega davkoplačevalca manjša.
(6) Skrajno pristranska obravnava Republike Slovenije in njenih davkoplačevalcev je razvidna tudi iz dejstva, da bi takojšnja prodaja NLB d.d., pri kateri vztraja EK, preprečila, da bi NLB d.d. državnemu proračunu izplačala dividendo iz lanskega dobička v višini 225 milijonov evrov. To je neskladno z zatrjevanjem EK, da je osrednji cilj njenih »pravil« in prizadevanj čim manjše breme davkoplačevalcev pri sanacijah bank.

Zadnje sporočilo EK kaže, da bo Komisija vztrajala, da NLB »državno pomoč« vrne. Takšno vračanje pomoči državi je ob zdajšnjih dobrih rezultatih in dovolj dolgem razdobju vračanja tudi možno. To seveda močno zniža ali celo izniči dobiček in s tem izplačilo dividend. Dokler je lastnica država, zaradi tega davkoplačevalci, ki naj bi jih EK ščitila, niso prikrajšani; namesto dividend državni proračun dobi prihodke iz vračanja »državne pomoči«.
Slovenija se mora sama odločiti, kaj bo naredila z NLB. Sicer potrebno privatizacijo, na primer v smeri treh lastniških kategorij (poleg države še skladi (npr. demografski) in mali delničarji, kjer bi prednostno pokrili neupravičeno razlaščene delničarje in lastnike podrejenih obveznic, ter prodaja preostalega dela), pa je potrebno pripraviti in izpeljati umirjeno, premišljeno in brez izsiljevanj.

Koalicija civilne družbe SINTEZA-KCD – 5.5.2018

Celoten  Odgovor    z   Dodatkom

2 odzivov na NLB – Pripombe o ukrepih Evropske komisije

  1. V Združeni levici-Demokratični stranki sela se popolnoma strinjamo s stališči SINTEZE v tem primeru, ki je življenskega pomena za naš (lasten) bančni sistem in gospodarstvo, ki mu tuje banke lahko v usodnih trenutkih ne zagotovijo potrebnih sredstev za poslovanje in razvoj.
    Smo proti prodaji NLB in zahtevamo od Vlade RS, da se izsiljevanju in pravzaprav mafijskem obnašanju (izmišljeni razlogi za prodajo in sankcije za “neposlušnost”) Evropske komisije, ki asistira morebitnim kupcem, ki želijo “polno malho” prevzeti za drobiž iz nje!
    Če uspemo na volitvah, bomo skupaj s SLOGO delali v smeri, kot razmišljajo v SINTEZI.

  2. NLB je gnojna jama, ki smrdi vsakemu od 2 milijona Slovencev, zato je nujno to greznico smrada počistiti in onesnaževalce zapreti s prisilnim delom, vso premoženje iz pokradenega izvora pa 100% zarubiti. Takoj, jutri ne pojutri. Sodne naloge na plano, rubežniki pa so itak že zelo zdresirani za rubljenje, saj plenijo ze dolgo in jim gre to delo od sadističnih rok – ne vsi, večini pa.
    Če sodstvo in organi pregona ne obvladajo, nočejo ali ne smejo, jih je nujno treba na cesto dati že pojutri in prositi vzorce postopkov v Avstriji od Hypo banke in, če naša vlada stvari ne obvlada, zaprosite Orbana za svetovanje – za pomoč, da bo spisal korake-komando, bo pokazal, kako se dela red za ubraniti državo in potem bo pa itak že nova vlada prevzela NOVE UZDE v NOVE ROKE, KI BODO ČISTILI IZKOPANO GREZNICO POKRADENEGA PREMOŽENJA SLOVENIJE – SLOVENSKEGA NARODA.
    To predlagam jaz, izropana od vsega, skoraj razčlovečena Slovenka, zagrizena Slovenka, katero je Slovenija bila lani celo sposobna izbrisati iz registra stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, kar sem ugotovila zgolj slučajno, ko sem hotela prodati njivo na UE Koper, pa je nisem mogla niso mi sprejeli Ponudbe, ker nisem imela nikjer stalnega prebivališča v Slovenijiniti, a sem tod rojena, čistokrvna Slovenka s primesmi malo MADŽARSKE krvi (rojena Gabor), ja, njivo seh hotela prodati, da bi plačala veliko kazni po 1000 EUR za nepokošeno in travo na moji njivi, kjer stojijo vsa moja delovna vozila, plugi, brane, čakajo dražbo že dolgo, jaz pa dobivam vsakih toliko časa kazni od kmetijskega inšpektorja, ni dvoma, to so metode, tako se me finančno načrtno uničuje za mojo NELOJALNOST. Država ima interes, da mi zarubi prigarane nepremičnine, zato me povsod onemogoča.
    Vem, da vse to pisarjenje ne sodi v to rubriko a le tu se me ne da zblokirati, kot je to drugod praksa.
    Oprostite mi bralci

    Piran, 13. Maj 2018. Sonja Angelca Kudrevičius

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja