NLB – Pripombe o ukrepih Evropske komisije

SINTEZA je z navedbo kopice argumentov zavrnila stali┼í─Źe EK objavljeno v uradnem listu EU o prisilni prodaji NLB zaradi ÔÇťz notranjim trgom nezdru┼żljive dr┼żavne pomo─ŹiÔÇŁ.
Tudi zaradi mnogih ┼íe neraz─Źi┼í─Źenih zadev in ┼że znanih nepravilnosti, bi morala Slovenija namesto prosja─Źenja za podalj┼íevanje rokov, zavrniti zahteve o prisilni prodaji NLB.


Pripombe o ukrepih Evropske komisije na podro─Źju dr┼żavne pomo─Źi NLB

– Povzetek ÔÇô

V Uradnem listu EU z dne 6.4.2018 je Evropska Komisija (EK) objavila Poziv k predlo┼żitvi pripomb o Ukrepu, o katerem je 26. januarja 2018 obvestila Slovenijo in po katerem za─Źenja postopek na podlagi ─Źlena 108 (2) PDEU. Koalicija civilne dru┼żbe SINTEZA-KCD je pripravila Pripombe k Ukrepu Komisije in jih kot zainteresirana stran v predpisanem roku tudi uradno vlo┼żila. V dokumentu SINTEZA-KCD z navajanjem argumentov dokazuje, da bi morala Slovenija v pogajanjih s Komisijo namesto prosja─Źenj za nesmiselna podalj┼íanja rokov za odprodajo NLB oporekati uporabi pravil o dr┼żavni pomo─Źi in dokazati, da pri re┼íevanju bank (NLB, NKBM, Abanke, Celjske banke) sploh ni ┼ílo za z notranjim trgom nezdru┼żljivo dr┼żavno pomo─Ź.

Za oporekanje predlaganim ukrepom EK in za zavrnitev prisilne prodaje je veliko razlogov:
(1) Sklicevanje Evropske komisije in slepo sprejemanje trditve, da je bil pri re┼íevanju bank v Sloveniji uporabljen instrument dr┼żavne pomo─Źi, je nesmiselno; gre pravzaprav za zlorabo instrumenta. Pri NLB ni ┼ílo za re┼íevanje banke v privatni lasti z dr┼żavno pomo─Źjo, ampak za re┼íevanje dr┼żavne banke, ki jo je dr┼żava re┼íevala kot njen lastnik s svojim denarjem; re┼íevanje dr┼żavne banke s strani dr┼żave kot lastnika pa je povsem skladno z na─Źelom ┬╗bail-in┬ź, po katerem banke re┼íujejo njihovi lastniki in ki je po finan─Źni krizi zamenjalo prej┼ínje na─Źelo ┬╗bail-out┬ź. Prav tako ni jasno, zakaj so bila prej┼ínja podalj┼íanja rokov prodaje skladna z notranjim trgom povsem podobno zadnje podalj┼íanje do konca 2019 pa ne.
(2) Omejitve poslovanja in gro┼żnje s prodajo podru┼żnic NLB v tujini so sprte z na─Źeli tr┼żnega gospodarstva. Pomo─Ź lastnika ni izbolj┼íala tr┼żnega polo┼żaja banke; nasprotno, z omejevanjem poslovanja je EK postavila banki NLB in NKBM v neenakopraven polo┼żaj na trgu, kar se ka┼że v zni┼żanju relativne velikosti njune aktive. Na poskuse tak┼ínega ┬╗kaznovanja┬ź bi se morala Slovenija takoj prito┼żiti oziroma to┼żiti EK na sodi┼í─Źu EU.
(3) Prisilno prodajo je treba zavrniti tudi zaradi neodgovorjenih vpra┼íanj o dogajanjih ob ┬╗sanaciji┬ź slovenskega ban─Źnega sistema v letu 2013 ter o takratnem sodelovanju EK in ECB pri izkori┼í─Źanju namerno napihnjene finan─Źne stiske, ki je bila glavni razlog za sprejetje zavez. EK je namre─Ź za ugotovitev stanja v bankah zahtevala, da ga opravijo tuji ┬╗neodvisni┬ź strokovnjaki. Rezultati so znani. Nejasno ostaja, kako se je po njihovem ┬╗prera─Źunavanju┬ź ter menjavanju ocenjevalcev kapital v bankah skr─Źil za 2.9 milijarde evrov, ali kako je mogo─Źe, da sta bili po podatkih evropskega regulatorja bank EBA obe najve─Źji banki NLB in NKBM ┼íe novembra 2013 kapitalsko ustrezni, decembra pa sta imeli negativen kapital. Kako je mogo─Źe le z metodologijo opravi─Źiti 1.5 milijardno razliko med ocenama finan─Źne luknje dveh tujih institucij, ki jih je, da bi zagotovila nepristranskost, prav tako izbrala EK? Kako je EK pri┼íla do katastrofalnih ┼ítevilk o stanju in razvoju slovenskega gospodarstva, ko se je ┼że kazalo njegovo okrevanje? Je najprej dolo─Źila ┼ítevilke; tolik┼íne, kot so bile potrebne, da so stanje v slovenskem ban─Źni┼ítvu in gospodarstvu prikazali kot katastrofalno, kar naj bi zagotovilo poslu┼ínost, nato pa ┼ítevilkam prilagodila metodologijo? ┼áe ve─Ź vpra┼íanj postavljajo ┬╗prek prsta┬ź narejene ocene vrednosti terjatev bank in njihovih zavarovanj, ki so jih, prav tako na zahtevo EK, izvedle tuje institucije; kako zgre┼íene so bile, sta pokazala prodaja in dobi─Źki kupcev NKBM.
(4) Kriminalisti─Źna preiskava Nacionalnega preiskovalnega urada Republike Slovenije je ┼że ugotovila, da je bila ┬╗sanacija┬ź NLB d.d. preobse┼żna in da je temeljila na kaznivih dejanjih o┼íkodovanja upnikov te banke na osnovi ┬╗v├ędoma neupravi─Źeno prikazanega negativnega kapitala banke┬ź. Ta ┬╗sanacija┬ź pa je bila izvedena pod taktirko EK, saj elektronski dopisi uradnikov EK Francka Duponta, Sandrine Scheller in Simone Mezzacapo uradnikom Ministrstva za finance RS (MF RS) v obdobju med 4. avgustom in 18. decembrom 2013 jasno pri─Źajo, da so uradniki EK od uradnikov MF RS zahtevali spremembe zakonodaje, ki naj ustvarijo pravni temelj za o┼íkodovanje. Iz omenjene korespondence jasno izhaja, da je EK decembra 2013 kot osrednji pogoj za razglasitev dr┼żavne pomo─Źi za skladno s ┬╗pravili┬ź izrecno zahtevala izbris vseh hibridnih in podrejenih obveznic NLB d.d. brez nadomestila kot ┬╗enhanced burden sharing┬ź, (─Źesar za razliko od ┬╗burden sharing┬ź ne definira noben dokument EK). Ker je Ustavno sodi┼í─Źe Republike Slovenije dne 19. aprila 2018 odlo─Źilo, da je kriminalisti─Źna preiskava dopustna, je realno pri─Źakovati, da se bosta do konca leta 2019 glede pravne (ne)dopustnosti na─Źina ┬╗sanacije┬ź NLB d.d., ki ga je izsilila EK, ter glede odgovornih oseb zanj, izrekla tudi to┼żilstvo in sodi┼í─Źe.
(5) Obravnava Republike Slovenije v primeru dr┼żavne pomo─Źi NLB d.d. (SA.33229), v kateri EK zatrjuje nedopustnost podalj┼íanja roka prodaje, je povsem neskladna s prakso EK v precej bolj problemati─Źnih nedavnih primerih ve─Źkratne dr┼żavne pomo─Źi bankam v Italiji (SA.39543, SA.41134, SA.41925 in SA.43547) ter na Portugalskem (SA.43976), kjer je EK dovolila podalj┼íanje roka in zatrjevala, da so ta podalj┼íanja skladna s ┬╗pravili┬ź o dr┼żavni pomo─Źi. Pri tem zna┼ía javni dolg Slovenije po zadnjih podatkih Eurostata 73 odstotkov BDP, Portugalske 126 odstotkov BDP in Italije kar 132 odstotkov BDP, kar pomeni, da so tveganja za slovenskega davkopla─Źevalca manj┼ía.
(6) Skrajno pristranska obravnava Republike Slovenije in njenih davkopla─Źevalcev je razvidna tudi iz dejstva, da bi takoj┼ínja prodaja NLB d.d., pri kateri vztraja EK, prepre─Źila, da bi NLB d.d. dr┼żavnemu prora─Źunu izpla─Źala dividendo iz lanskega dobi─Źka v vi┼íini 225 milijonov evrov. To je neskladno z zatrjevanjem EK, da je osrednji cilj njenih ┬╗pravil┬ź in prizadevanj ─Źim manj┼íe breme davkopla─Źevalcev pri sanacijah bank.

Zadnje sporo─Źilo EK ka┼że, da bo Komisija vztrajala, da NLB ┬╗dr┼żavno pomo─Ź┬ź vrne. Tak┼íno vra─Źanje pomo─Źi dr┼żavi je ob zdaj┼ínjih dobrih rezultatih in dovolj dolgem razdobju vra─Źanja tudi mo┼żno. To seveda mo─Źno zni┼ża ali celo izni─Źi dobi─Źek in s tem izpla─Źilo dividend. Dokler je lastnica dr┼żava, zaradi tega davkopla─Źevalci, ki naj bi jih EK ┼í─Źitila, niso prikraj┼íani; namesto dividend dr┼żavni prora─Źun dobi prihodke iz vra─Źanja ┬╗dr┼żavne pomo─Źi┬ź.
Slovenija se mora sama odlo─Źiti, kaj bo naredila z NLB. Sicer potrebno privatizacijo, na primer v smeri treh lastni┼íkih kategorij (poleg dr┼żave ┼íe skladi (npr. demografski) in mali delni─Źarji, kjer bi prednostno pokrili neupravi─Źeno razla┼í─Źene delni─Źarje in lastnike podrejenih obveznic, ter prodaja preostalega dela), pa je potrebno pripraviti in izpeljati umirjeno, premi┼íljeno in brez izsiljevanj.

Koalicija civilne dru┼żbe SINTEZA-KCD – 5.5.2018

Celoten  Odgovor    z   Dodatkom

2 odzivov na NLB – Pripombe o ukrepih Evropske komisije

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.