Korupcija in morala

Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji

Korupcija je posledica stanja duha, dru┼żbenih anomalij in vrednostne krize.

Goran Klemen─Źi─Ź je povedal:
Korupcija ni vzrok, ampak posledica dolo─Źenega stanja, dru┼żbenih anomalij, vrednostne krize in strukturnih te┼żav;
– V Sloveniji je predvsem sistemska korupcija zelo velik problem. Korenine ima v anomalijah tranzicije in ┼íibkosti pravne dr┼żave.
– Korupcije kot posledice se ne re┼íuje “s palico” ampak zgolj z u─Źinkovitostjo in profesionalizmom. Vendar pa sta lahko u─Źinkovitost in profesionalizem brez etosa, moralnih vrednot in integritete nevarnej┼ía kot apatija in pasivnost. Etike in integritete pa ni v zakonih, ampak je v glavah posameznikov.

Miro Cerar o morali v pravnem poklicu:
Ob strokovnosti je treba imeti vest. Sodniki morajo zdru┼żevati odlo─Źanje po ustavi in zakonu ter po svoji vesti. Vest je moralna, individualna odgovornost do so─Źloveka – delati dobro, biti so─Źuten in imeti empatijo. Sodnik brez empatije ne more biti dober, kaj ┼íele odli─Źen.

Janez Musek je pojasnil, da mora biti v stabilni dru┼żbi znanje nujno povezano z vrednotami, saj brez vrednot ni zagotovila, da bo znanje uporabljeno v korist ─Źlove┼ítva. Delovati morajo mehanizmi u─Źinkovite vrednotne vzgoje in medgeneracijskega prenosa vredno. Slovenija ni na dobri poti v stabilno dru┼żbo prihodnosti, saj je stanje na podro─Źju vrednot katastrofalno.

Simona Habi─Ź pravi: Ker ljudje vidijo, da se v dr┼żavi ne da ni─Ź storiti, da sistem ne deluje, so nekako obupali in postajajo vedno bolj imuni na korupcijo. Gre za te┼żave predvsem v javnem sektorju, za te┼żave pri javnem naro─Źanju, pri transparentnosti javnega naro─Źanja, pri zakomplicirani in preobse┼żni zakonodaji pri regulaciji trga in pri tem tudi pri onemogo─Źanju razvoja gospodarstva. Hkrati pa so tisti, ki sprejemajo zakonodajo, zaprte elitisti─Źne skupine. S politi─Źnim vplivom se pogosto sprejmejo taki zakoni, ki potem omogo─Źajo zlorabo z iskanjem lukenj in pozneje tudi korupcijo ali neeti─Źno ravnanje. V Sloveniji ljudje dojemamo korupcijo kot obse┼żno tudi zato, ker sistem, ─Źeprav ima zadovoljivo zakonodajno ureditev, ne stori ni─Ź v praksi, da bi se spo┼ítovalo to zakonodajo. Polagam apel na kriminaliste, to┼żilstva in kon─Źno tudi na sodi┼í─Źa, da kon─Źno za─Źnejo opravljati svoje delo ter zaupati zakonodajnemu in pravosodnemu sistemu, ki ga imamo in ki je v bistvu smiselno sestavljen.

Cecilia Malmstr├Âm, evropska komisarka za notranje zadeve: Korupcija je bolezen, ki uni─Źuje dr┼żavo od znotraj. Najeda kulturno, politi─Źno in gospodarsko zgradbo dru┼żbe, spodkopava zaupanje v demokrati─Źne institucije, slabi odgovornost politi─Źnega vodstva in je pogosto voda na mlin skupinam organiziranega kriminala.

2 odzivov na Korupcija in morala

  1. Kaj pa mediji ?
    Thomas Hammarberg pravi, da imajo mediji izjemno pomembno vlogo; odkrivajo kr┼íitve in omogo─Źajo, da v javnih razpravah lahko sli┼íimo razli─Źne glasove; vendar pa so hkrati mediji lahko tako zlorabljeni, da so ogro┼żeni temelji demokracije.
    Pravijo, da potro┼íniki ne kaznujejo nekorektnega pisanja, temve─Ź ga komaj ─Źakajo. Vendar imajo mediji dru┼żbeno poslanstvo, zato ne morejo prena┼íati le tistega, kar si ljudje ┼żelijo sli┼íati.
    Manca Ko┼íir je ┼że pred ─Źasom povedala, da novinar ne more biti le nepristranski, objektiven, uravnote┼żen…, pa─Ź pa je bistvo novinarstva iskanje resniceÔÇŽ resnice ni mogo─Źe uravnote┼żiti z neresnicoÔÇŽ dober novinar mora biti najprej dober ─Źlovek. Slabi ljudje ne morejo biti dobri novinarji.

  2. Iluzije!
    Imam svoje mnennje, vsaj domišljam si, da imam svoje mnenje.
    Utrjuje se mi prepri─Źanje, da ┼żivimo v svetu, kjer kraljujejo prevare in potvare, ter hipokrizija (hinav┼í─Źina).

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.