Kaj skrivata minister Gašperšič in Vlada?

Svet za civilni nadzor projekta Drugi tir – Informacija medijem

Vsakomur, ki si malo podrobneje pogleda končne postavke Projekta »Drugi tir«, ki nam ga vsiljuje Minister, je jasno, da so cene projekta neverjetno prenapihnjene. Za 1,4 milijarde evrov (brez stroškov financiranja) v večini evropskih dežel zgradijo dvakrat ali trikrat daljšo železniško progo, ali pa dvotirno progo po mnogo težjem terenu.
Toda eno je vedeti, da je končna cena prenapihnjena, drugo pa je to dokazati z izračunom posameznih postavk. Zato je Svet zaprosil ministra Petra Gašperšiča za vhodne podatke, ki jih je Vlada Mira Cerarja posredovala italijanski firmi Geodata za potrebe revizije. Zanima nas, kako je DRI iz svoje prvotne cene projekta 809 mio evrov prišel v svoji drugi študiji do cene 1.411 mio evrov. Je glavni problem v nerealnih cenah predorov, ki so bistveno dražji od cene avtocestnih predorov, pa hkrati z občutno manjšimi profili, je problem v neverjetno povečani ceni za nadzor in upravljanje projekta, je najbolj kritična postavka »deponiranje in predelava« materiala, ki znaša v drugi študiji kar 5o mio, je vzrok te podražitve povsem nekorektna uporaba inflacijskih količnikov? Teh podatkov ni mogoče dokončno preveriti, dokler ne dobimo vhodnih podatkov o izračunih.
Hkrati pa je Svet zaprosil tudi za podatke o ministrovem podjetju »2TDK, d.o.o.«, za katerega še danes ni jasno, ali bo to podjetje projekt samo organiziralo in vodilo (in pobralo tiste strašne milijone za »vodenje projekta«, ki jih že troši – brutto plača direktorja tega podjetja znaša 8.000 evrov! ), ali pa bo to pravo investicijsko podjetje z mešanim kapitalom po modelu »zasebno – javnega partnerstva«, ki bo potem neke vrste lastnik zgrajene proge? Prav tako ni jasno, kdo bo zasebni vlagatelj in kolikšni bodo stroški oz. pogoji njegovega kapitala. Iz sekundarnih virov smo izvedeli, da tako Madžari kot Avstrijci za sodelovanje oz. so-investiranje zahtevajo dodatne bonitete – upravljanje s tovornim prometom na železnicah in del Luke Koper.
Vendar se je zataknilo. Tako minister kot vlada sta ugotovila, da Svetu, ki ni pravna oseba, nista dolžna razkriti podatkov javnega značaja. Poskušali smo drugače: zahteve smo definirali kot zahteve fizične osebe (E. M. Pintar), ki je po mednarodnem pravu pravna oseba sui generis. Vendar tako minister kot vladne službe razkritje teh podatkov oz. dostop do njih še vedno preprečujeta, kar ni samo sporno, temveč je nezakonito.
Tako stališče g. Ministra kot Vlade oz. njenih služb ne dopuščata druge interpretacije, kot da gre (tudi) pri tem projektu za sporne podatke in sporne odločitve, ki bi, če bi prišle v javnost, močno škodovale njunemu ugledu ali celo predstavljale pravno podlago za ovadbo odgovornih oseb. Povedano drugače, vse bolj jasno postaja, kar slovenska javnost že dolgo sluti: da je celoten Projekt »Drugi tir« od vsega začetka kontaminiran z virusom »TEŠ 6«.
Vendar bo Svet vztrajal, da do teh podatkov pride po pravni, legalni poti in da jih preveri s strokovnjaki, ki niso vpleteni v razne interesne lobije. Dokler teh podatkov ne dobimo in ne preverimo, lahko medijem ponudimo samo vpogled v naše pisne zahteve in odgovore ministrstva in Vlade, ki razkrivajo njihove napore, da skrijejo, kar bi moralo biti po zakonu in po politični morali – javno!
V tem smislu tudi Mnenje Sveta o 2. decembra objavljeni reviziji družbe Geodata, ki vam ga posredujemo v prilogi, še ne vsebuje analize vseh potrebnih podatkov.
Svet za civilni nadzor projekta Drugi tir, 16.12.2016

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.