Infrastrukturni projekti

JPD: sistem Ivana Zidarja ali kaos?
EMP: gradbene projekte vodi ┬╗konzorciji PS&KP┬ź (Prodana Stroka in Kupljena Politika).

Zapisa o problematiki plenitve javnih sredstev v projektih javnega naro─Źanja

Emil M. Pintar ┼że nekaj ─Źasa (brezuspe┼íno) posku┼ía objaviti ─Źlanek z odgovorom na vpra┼íanje ┬╗Kdo zares vodi na┼íe investicijske projekte?┬ź

Zastavljeno vpra┼íanje se zdi na prvi pogled retori─Źno, saj se odgovor kar ponuja: vodi jih seveda naro─Źnik oz. investitor. Pa je to res?
─îe se malo podrobneje seznanimo s projektom ┬╗Drugi karavan┼íki AC predor┬ź, se za─Źne odgovor zapletati. Naro─Źnik oz. investitor tega projekta je DARS. Ta je za izbor izvajalca objavil korekten razpis in transparentno izbral izvajalca, ki ni bil samo najcenej┼íi, temve─Ź je imel tudi najbolj┼íe reference in zagotovila, da za izvedbo projekta ne bo zahteval aneksov.
Toda o─Źitno Slovenija ni Avstrija, kjer bi to zado┼í─Źalo in bi lahko pri─Źeli z delom. Pri nas so to odlo─Źitev ustavile prito┼żbe nekaterih neizbranih izvajalcev: Kolektorja, GGD in Evro Asfalta. Prito┼żbe je podprla Dr┼żavna revizijska komisija (DKOM). Prvi─Ź in drugi─Ź.
Vodi torej celoten projekt DKOM? O─Źitno ne: ─Źeprav so bile njene odlo─Źitve ─Źudne, obremenjene s sumom, da je prisotno ┬╗korupcijsko tveganje┬ź, njen predsednik o─Źitno ni vzdr┼żal pritiska zunanjih pri┼íepetovalcev in je odstopil. Ker so bile odlo─Źitve DKOMA izrazito politi─Źne, ne strokovne, se moramo vpra┼íati, ali niso bile oblikovane v politiki.
─îeprav DKOM nad seboj nima nobenega organa ali mo┼żnosti prito┼żbe na svoje odlo─Źitve, projekti prometnega resorja nedvomno spadajo v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo (MZI), ki je dol┼żno skrbeti za zakonitost njihovega poteka, predvsem pa prepre─Źevati, da se z raznimi manipulacijami ne povzro─Źa gospodarska ┼íkoda. MZI je bilo v celoten postopek ┼íe kako vpleteno, saj se je po javnih podatkih njegova ministrica (nekajkrat?) sestala z enim od tur┼íkih sodelavcev, ki je Kolektorju zagotavljal ustrezne reference. Toda javno MZI ni protestiralo zaradi evidentno hitro nastajajo─Źe zamude pri gradnji projekta in z njo povezane gospodarske ┼íkode, ne le pri prevoznikih, ki zgubljajo ure v kolonah pred sedanjim predorom, temve─Ź predvsem na okolju. Kot da na MZI ni nikogar, ki bi znal izra─Źunati to ┼íkodo, ─Źe se zaveda, da 40-tonski tovornjak porablja neizmerne koli─Źine goriva, da se v koloni vedno znova in znova premakne za nekaj metrov.
O─Źitno torej tudi MZI ne vodi tega projekta ali se vsaj javno temu izogiba, kar je pametno, saj bo projekt slej ko prej kon─Źal na sodi┼í─Źu.
Kdo torej vodi ta ali podobne projekte?
Nadaljnje raziskovanje tega primera, pogovori s strokovnjaki, pravniki, nekaterimi politiki in novinarji je pokazalo, da ta in take projekte v Sloveniji vodijo ┬╗konzorciji PS&KP┬ź
Ti Konzorciji so najbolj skrivnostna organizacijska oblika gospodarskega delovanja in poslovanja. Vsaj polovica sodelujo─Źih v njih, ─Źe govorimo o posameznikih, je ┬╗tihih partnerjev┬ź (od katerih so nekateri celo ┬╗tihi solastniki┬ź), skupaj pa predstavljajo nekak┼íen ┬╗trust┬ź na podro─Źju poslovnih informacij in politi─Źnega vpliva. To niti niso stalne organizacijske strukture; pogosto se preoblikujejo za vsak velik projekt posebej ali celo med potekom projekta samega, ─Źe se njegova izvedba zatika in potrebujejo dodatne ┬╗vlo┼żke politi─Źnega vpliva┬ź. Ali, ─Źe se poka┼że mo┼żnost, da se z aneksi dvigneta cena projekta in profit konzorcija.
Konzorciji imajo, podobno, kot ameri┼íka profesionalna ko┼íarkarska mo┼ítva, posebne ┬╗skavte┬ź. Njihova naloga je, da v mno┼żici mo┼żnih bodo─Źih projektov najdejo ┬╗najbolj zanimive┬ź (z vidika ┬╗ekstra┬ź profita), analizirajo mo┼żnosti, da te projekte politika sprejme v svoje operativne na─Źrte, identificirajo klju─Źne osebe v lokalnih skupnostih, gospodarstvu in politiki, ki bodo o tem odlo─Źali, i┼í─Źejo njihove ┬╗┼íibke to─Źke┬ź (v─Źasih zado┼í─Źa ┬╗cena┬ź), itd. Nekateri strokovnjaki, s katerimi sem govoril, so mi zatrdili, da je projekt ┬╗zanimiv┬ź, ─Źe lahko zagotovi vsaj 20 ÔÇô 30% ekstra profita.
Konzorciji se praviloma ne razkrivajo, niti jih ni mogo─Źe ena─Źiti z gospodarsko operativo, ki dolo─Źen projekt izvaja. Nasprotno, ob dobri organizaciji se lahko celo zgodi, da je ta operativa zgolj mezdna struktura; nosilci konzorcija ostajajo skriti, tako kot njihovi ra─Źuni v tujini ali izvor sredstev, s katerimi kupujejo stanovanja v Ljubljani po milijonski ceni ali si celo gradijo veli─Źastne ┬╗haciende┬ź (poznavalcem jih je ta trenutek v Ljubljani na ogled kar nekaj). Razkritje njihovega nezakonito pridobljenega premo┼żenja pa vlade vedno znova in znova prelagajo na naslednjo vlado. Ali naslednjo Revolucijo.
Vse to vemo. Presenetljivo je, da lahko prepoznamo podobno kapitalsko nasilje in nezakonite plenitve, ko gre za po┼żare v Amazonskem pragozdu in si upamo na to pokazati s prstom, imenovati nosilce in proti njim celo javno protestirati. Nismo pa sposobni, pripravljeni ali dovolj pogumni, da bi to isto ┬╗kapitalsko nasilje┬ź prepoznali v Ljubljani in protestirali proti njemu, pa ─Źeprav se nam redno pojavlja od graditve ┬╗cestnega kri┼ża┬ź dalje: gradnja bolni┼ínic, TE┼á 6, ┬╗projekti modernizacije S┼Ż┬ź, predor Karavanke, 2TDK, Tretja razvojna os, prodaja NLB, itd. Pravi gradbeni projekti so v tej ledeni gori, vredni nekaj milijard letno, vrednostno celo v manj┼íini. Zanimivi so predvsem zato, ker je njihova struktura in potek izvedbe najbolj analiti─Źno zanimiv in dosegljiv.
Da ti projekti ┬╗konzorcijev PS&KP┬ź niso enkraten pojav, je razvidno ┼że iz tega, da so njihovi ┬╗skavti┬ź prisotni tudi v oblikovanju zakonodaje, ki jo prilagajajo profitnim interesom ┬╗konzorcijev┬ź (prito┼żevanje na odlo─Źitve DARSA, ki ga ┼íe pri─Źakujemo, in spremljajo─Źa medijska gonja proti njemu, je o─Źitno v slu┼żbi ustvarjanja ┬╗ustrezne politi─Źne situacije┬ź za zamenjavo njegove uprave in postavitev nove po ┼żeljah ┬╗konzorcija┬ź).
Zato Slovenija ne zmore slu┼żbe (npr. ┬╗finan─Źne policije┬ź), ki bi primerjala prijavljene dohodke posameznikov z njihovim tro┼íenjem, ne pozna sistemske preiskave izvora sumljivega premo┼żenja, ne pozna univerzalne zaplembe nezakonito pridobljenega premo┼żenja in vzporedne kazni, ima volilno zakonodajo, ki regenerira obstoje─Źo politi─Źno nomenklaturo in ne dopu┼í─Źa niti uvedbe obveznega prednostnega glasu, itd., itd.
Zato postaja Slovenija patolo┼íka dru┼żba primarne akumulacije kapitala, v kateri vladajo ┬╗konzorciji PS&KP┬ź, ne vlada ali Parlament ali dr┼żava.
Da ne pozabim: ime ┬╗PS&KP┬ź je okraj┼íava za ┬╗prodano stroko in kupljeno politiko┬ź.

Jo┼że P. Damijan pa se na svojem blogu spra┼íuje: Po Karavankah, Glin┼í─Źici in pred drugim tirom – Sistem Ivana Zidarja ali kaos?

Zapleti glede javnih razpisov za infrastrukturne projekte ka┼żejo na globok kaos na tem podro─Źju. Polne transparentnosti sicer na javnih (gradbenih, infrastrukturnih) razpisih ne bo nikoli. To so teoretske iluzije.
Na tem podro─Źju imamo dve ─Źisti opciji: (1) ÔÇťsistem Ivana ZidarjaÔÇŁ, kjer se v kartelu (na podlagi velikostnih dele┼żev) dogovorijo, kdo bo koliko projektov dobil, kdo se prijavlja na konkretne razpise, kak┼íne so cene in kdo zmaga; in (2) kaos, kot ga imamo sedaj, kjer se razdrobljeni gladiatorji v mednarodni konkurenci borijo eden proti drugemu za pre┼żivetje. Prvi sistem je mafijski, vendar imamo red, drugi je demokrati─Źen, vendar kaoti─Źen in lahko vodi do popolnega zastoja implementacije.
Kateri sistem imate raje? Te┼żka dilema.
Velja pa seveda omeniti, da je ÔÇťZidarjev sistemÔÇŁ deloval, prvi─Ź, ker je imel mo─Źnega ÔÇťkondukterjaÔÇŁ (Zidarja kot osebnost in njegove lovke razpredene od vlade, bank do cerkve). In drugi─Ź, ker je imel odgovornega in mo─Źnega naro─Źnika (Brodnika na Darsu), ki je uspe┼íno krmaril med interesi ÔÇťkartelaÔÇŁ in javnim interesom. Slovenski avtocestni program se je u─Źinkovito izvajal in ceste so bile, po mednarodni primerjavi, cenovno in kvalitativno u─Źinkovito izgrajene. Problem sedanjega trenutka je, da se ne ve, kdo je ÔÇťZidarÔÇŁ, in ker je naro─Źnik ÔÇô predvsem in absolutno 2TDK, delno pa tudi Dars ÔÇô neizku┼íen in nedorasel.

Odgovor na Infrastrukturni projekti

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.