Drugi tir za telebane

Cilj projekta Drugi tir je izlo─Źitev prebivalcev Slovenije iz upravljanja slovenskega premo┼żenja in slovenskega ozemlja – v zameno za obilne dobi─Źke akterjev teh poslov.

Zdru┼żbe finan─Źnega kriminala, ki upravljajo slovensko vlado, so o─Źitno trdno odlo─Źene, da bodo Luko Koper in Slovenske ┼żeleznice izro─Źile tujcem; in o─Źitno je, da pri─Źakujejo, da bo njihovo politi─Źno poverjeni┼ítvo ta cilj doseglo, ─Źe bo treba, z uporabo vseh sredstev. Gotovo je v ozadju tudi standardno ÔÇô ┼że tiso─Źletno ÔÇô nem┼íko prodiranje na vzhod in jug; a v Sloveniji odlo─Źamo samo mi sami.
V vladi pravijo, da ne gre za privatizacijo.
To dr┼żi. Privatiziranje je zadnja leta samo ┼íe populisti─Źna floskula. Zdaj gre vedno samo za izro─Źanje slovenskega premo┼żenja tujcem, tujim zasebnikom ali tujim dr┼żavam. Pri tem je skoraj vseeno, ali se premo┼żenje proda ali izro─Źi kako druga─Źe, na primer s koncesijo. Cilj je izlo─Źitev prebivalcev Slovenije iz upravljanja slovenskega premo┼żenja in slovenskega ozemlja (v zameno za obilne dobi─Źke akterjev teh poslov). Toliko o terminologiji.
Projekt ┬╗drugega tira┬ź (Tir2) ni seveda nikakr┼íno presene─Źenje. Je le ─Źlen v dolgem nizu operacij slovenskega neoliberalnega establi┼ímenta po tem, ko se je ta po letu 2008 prelevil iz ┬╗doma─Źijskega┬ź v ┬╗kvizlin┼íkega┬ź. V operaciji, ki jo obravnavamo, je argument za razprodajo ta, da je nujno potrebni obseg investiranja v Tir2 preprosto prevelik, da bi ga pri ┼że dose┼żeni ravni javnega dolga zmogli sami; da nujnega prihodnjega razvoja Luke Koper preprosto ni mogo─Źe zagotoviti druga─Źe.
O tem ve─Ź v nadaljevanju, tu pa vrinimo samo pripombo o novej┼íem alternativnem konceptu, po katerem bi financiranje Tir2 le zmogli sami: z okle┼í─Źenjem stro┼íkov projekta, da ne bi bili ve─Ź tako enormni, ampak nekoliko manj (stro┼íek proge, ki te─Źe v dveh tretjinah pod zemljo, je vsekakor enormen); in potem z zunanjo zadol┼żitvijo dr┼żave prek katerega od dr┼żavnih podjetij, tako da novega dolga v Bruslju ne bi videli. No, tudi ─Źe ga ne vidijo birokrati (kar dvomim), treba ga je odpla─Źevati. Sem mislil, da smo se ┼że nau─Źili, kako tanka je meja med prodajanjem tujcem in zadol┼żevanjem pri tujcih. Ko gre zadol┼żevanje ─Źez neko neznano, od pohlepa svetovnih financ odvisno mejo, se refinanciranje ustavi, prora─Źun se zru┼íi in adijo ┼íe en paket ┬╗na┼íega┬ź premo┼żenja. Ni zastonj kosila. V tej novi ┬╗doma─Źijski┬ź viziji je tveganje enakih posledic, kot so jih imele prej┼ínje. Stro┼íek je prevelik, da bi ga lahko sistem pre┼żve─Źil brez pretresa.
Kaj pa koristi? Velik stro┼íek bi morale upravi─Źiti velike koristi. Taka investicija, ne glede na to, kako je financirana, povle─Źe gospodarsko aktivnost in BDP v obdobju gradnje (tako, kot bi ju povleklo, denimo, postavljanje velikanske betonske piramide). Pogoj je, da ne vklju─Źuje preve─Ź uvozne komponente. Gradnja milijardnega Te┼í6 se na slovenskem BDP skorajda ni poznala in ┼íe manj na nacionalnem dohodku, saj so bili tujci celo delavci, ki so objekt gradili.
Glavno je, seveda, da nova infrastruktura (v nasprotju s piramido) prispeva h gospodarski rasti in blaginji v prihodnjih desetletjih. Kadar velikost investiranja znatno prese┼że doma─Źi produktivni in finan─Źni potencial, pa se moramo vpra┼íati, za kak┼íno ceno: za kak┼íno ceno tveganja novega zloma javnih financ, socialne dr┼żave, izobra┼żevanja in zdravstva; za kak┼íno ceno izgubljanja suverenosti in zmo┼żnosti upravljanja lastne dru┼żbe; za kak┼íno ceno korumpiranja in deformiranja poslovnega okolja in politike. Neto u─Źinek je vsaj vpra┼íljiv ÔÇô in zagotovo neizmerno manj┼íi od tistega, ki bi ga dala skoraj vsaka druga uporaba enake koli─Źine denarja. V dru┼żbah na ravni produktivnosti, kakr┼ína je dana┼ínja slovenska, velike infrastrukturne investicije praviloma niso razvojne, nasprotno, razvoj navadno ubijajo. Razvoj je nekaj ─Źisto drugega. V na┼íem dosedanjem neoliberalnem desetletju je bila zveza med (velikanskim) investiranjem in poznej┼ío (v povpre─Źju negativno) gospodarsko rastjo kar negativna, da ne omenimo vseh drugih razse┼żnosti slovenskega nazadovanja.
Obravnavani projekt bi imel ┼íe posebne u─Źinke. Slovenija bi izgubila dobi─Źke Luke Koper in z njo povezane logistike, bodisi zato, ker bi pri┼íli v roke tujca (ki bi jih zelo verjetno tudi odtegnil od slovenske obdav─Źitve), ali zato, ker bi jih po┼żrlo odpla─Źevanje dolga. Omembe vredni pa ne bi bili niti dohodki od dela zaradi novega zaposlovanja. S tem projektom predvideni veliki nadaljnji razvoj Luke Koper bi pripeljal na Obalo predvsem tuje delavce, saj potrebne doma─Źe ponudbe ni, vsaj ne dovolj cenene in upogljive (glede ─Źesar se ne slepiti, pa naj so lastniki na┼íi ali tujci), s posledicami, ki jih ne bi navajal, razen tistih najbolj neposrednih ÔÇô velike obremenitve razli─Źnih ob─Źinskih in dr┼żavnih slu┼żb. Kaj sploh ┼íe ostane?
Je ta veliki investicijski zamah res ┬╗nujno potreben┬ź?
Lahko je ÔÇô pa ne nujno ÔÇô potreben Nemcem, ampak ali je res potreben nam? Sta take vrste ┬╗rast┬ź in ┬╗razvoj┬ź res slovenski interes? Prava vpra┼íanja niso tista obrobna, v katera nas zelo premeteno vpletajo akterji tega projekta. Pravo vpra┼íanje, na katero si moramo odgovoriti, je: Ali je ta veliki investicijski zamah res ┬╗nujno potreben┬ź?
Kot stojijo stvari zdaj, naj bi se odlo─Źali med na─Źrtom za kovanje zasebnih dobi─Źkov z izro─Źanjem slovenskega dr┼żavnega premo┼żenja in slovenskega ozemlja tujcem in na─Źrtom za kovanje zasebnih dobi─Źkov z odpiranjem velikih tveganj za dr┼żavni prora─Źun in nujno normalno javno porabo. V to dilemo ne morem privoliti. Pravi odgovor je zunaj nje: v umiku iz projekta.
Treba je vedeti ┼íe nekaj o fizi─Źnih parametrih projekta, glede katerih se sklicujem na ve─Ź ─Źlankov, objavljenih v Mladini lani spomladi, predvsem na ─Źlanek Nenada Patakyja z dne 1. 3. 2015 (pa tudi na prispevka Ga┼íperja Kle─Źa in Toma┼ża Ogrina). Odgovorov na te objave ni bilo; po njih je vsaka racionalna javna razprava o tej plati projekta zamrla. Pri─Źakovani dobi─Źki so zares veliki, vsa stroka in vsa politika sta ┬╗zraven┬ź, nih─Źe ne bo proti ÔÇô tako kot ni bil nih─Źe proti tako o─Źitnemu, a tako dobi─Źkonosnemu uni─Źevanju Slovenije v letih 2007 in 2008.
Sploh ne gre za drugi tir v Luko Koper. Gre za popolnoma novo progo, ki prebija Kra┼íki rob, ve─Źinoma skozi predore, v skoraj ravni ─Źrti z minimalnimi nakloni, ki dopu┼í─Źajo hitrosti do 160 kilometrov na uro ÔÇô samo do Diva─Źe, potem pa naprej ┬╗po starem┬ź. Zakaj, ─Źemu? Za potrebe Luke Koper bi postala pot do Diva─Źe dovolj prepustna ┼że, ─Źe bi zares zgradili drugi tir na pribli┼żno sedanji trasi. ┼áe dodatna korist, kakr┼íno zagotavlja sedanji mega projekt, je v primerjavi s to varianto minimalna. Ta varianta pa bi bila bistveno cenej┼ía in za Slovenijo povsem obvladljiva! Te┼żava je, da bi tedaj odpadli izgovor za razprodajo LK in S┼Ż in z njo povezani velikanski zaslu┼żki vseh mogo─Źih prisklednikov in kriminalcev. To je edini zadr┼żek, ampak odlo─Źilen; v dana┼ínji Sloveniji gre, ┼żal, samo ┼íe za to.
In sploh ne gre za progo KoperÔÇôDiva─Źa. Naravnost v o─Źi bode, da je samo za re┼íevaje tega vpra┼íanja predvideni projekt absurden. Stra┼ína politi─Źna vojna, ki se bije za ┬╗drugi tir┬ź, se ne bije za teh 30 kilometrov in za to milijardo. Bije se za vsaj petmilijardni projekt ┬╗evropeiziranja┬ź celotne osi KoperÔÇô Avstrija. ─îas neizmernega zasebnega bogatenja posameznikov ob gradnji avtocestnega kri┼ża pa potem Te┼í6 itn. je ┼że mimo in podgane, ki obvladujejo slovenske politi─Źne stranke, zahtevajo nov cikel. Vse, kar sem napisal o u─Źinkih projekta Tir2, velja dejansko v nekajkrat ve─Źjem merilu in z nekajkrat ve─Źjo destruktivno mo─Źjo (in je zato, ker gre za projekt te razse┼żnosti, njegova ┬╗doma─Źijska┬ź ina─Źica nasploh neuresni─Źljiva).
Luka Koper potrebuje drugi tir in potrebuje nadaljnji razvoj. Slovenski komunisti so znali pred pol stoletja zgraditi Luko Koper in speljati do nje za takratne razmere zadosten prvi ┼żelezni┼íki tir. Na┼ía dana┼ínja liberalna sodrga zna o tej dobrini najve─Źjega nacionalnega pomena ┼że 20 let samo slepomi┼íiti ÔÇô zato, ker v resnici ┼że ves ─Źas razmi┼ílja o ne─Źem ─Źisto drugem, o tem, kako to podedovano premo┼żenje izropati (tako kot je v skupnem podvigu ┬╗desnih┬ź in ┬╗levih┬ź ┼że izropala koprsko Intereuropo). To svinjanje je treba nehati in za─Źeti graditi Luki Koper drugi tir. In preiti potem prednostno, a v okviru zmo┼żnosti k ┼íe drugim ┼íibkim to─Źkam slovenskega ┼żelezni┼íkega omre┼żja.
Temeljne vsebine ekonomskega in dru┼żbenega razvoja so tako ali tako nekje ─Źisto drugje. Dr┼żavne razvojne politike pomenijo maksimalno skrb vlade za razvoj izobra┼żevanja in znanosti; za delovanje pravne dr┼żave; za kakovost in u─Źinkovitost vseh sfer javnih storitev in javnih politik; za socialno in politi─Źno stabilnost, kakr┼íno dajejo politike socialne kohezije. Dokler ni teh, resni─Źnih razvojnih politik, bomo v Sloveniji samo ┼íe naprej tonili, in ve─Ź ko bo megalomanskega infrastrukturnega investiranja ÔÇô v okolju ┼íe naprej kaoti─Źne, nizkoproduktivne in prezadol┼żene dru┼żbe ÔÇô, bolj bomo tonili. ┬╗Razvojnega projekta┬ź, kakr┼íen je vladni Tir2, Slovenija ne potrebuje. Luka Koper, ┼żeleznice, energetike in druge temeljne nacionalne infrastrukture ne bomo nikoli izro─Źili tujcem. In Koper ne bo nikoli drugi Hamburg. Mirno prepustimo, naj te─Źe velik del nem┼íkega in drugega srednjeevropskega tovornega prometa prek Italije. Mi pa obdr┼żimo tisti, za Slovenijo ┼íe vedno zelo velik del, ki ga lahko obvladamo sami, s svojimi lastnimi ─Źlove┼íkimi viri in za svojo korist. Posel slovenskih vlad je, da skrbijo za slovenske koristi. Za nem┼íke skrbijo nem┼íke, za avstrijske pa avstrijske vlade. Na┼íe morajo za na┼íe. ─îe tega ne znajo, niso na┼íe. Naj grejo ÔÇŽ kam drugam.
Fran─Źek Drenovec, ekonomist in analitik na Banki Slovenije, 5.8.2016

2 odzivov na Drugi tir za telebane

  1. DRUGI TIR ZA TELEBANE, sonet

    Vnebovpijo─Źi kriminal in tuga!
    Sklenila nas prodat’ je kurja vlada,
    Angeli nekam (pssst!) bi zlezla rada.
    Prodrli Nemci radi bi do juga.

    Dr┼żava ÔÇô Kura? Lastne ima organe?
    Morda ┼żelodec, glava ┼że prodana.
    Je su┼żnjev vir, ljudje ÔÇô topovska hrana ÔÇŽ
    Ves ─Źas zavajajo nas, telebane,

    nam la┼żejo o Luki, ┬╗Drugem tiru┬ź,
    le kdo verjame še premierju Miru?!
    Kaj mar jim Kura, prva je Evropa!

    Vrh grunta le o tem, kako bi ropal,
    in ne, da bi ─Źim bolje nas zastopal,
    Naj crknemo ob odtujenem viru?!

  2. “…Posel vlad je, da skrbijo za koristi svoje dr┼żave…” Ne le vlade, tudi dr┼żavni in javni uslu┼żbenci morajo delovati v korist svojih dr┼żavljanov in ne finan─Źno-kapitalske vrhu┼íke, ki se skriva tudi za bruselsko birokracijo.

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja