DRUGI TIR – Slovenski TITANIC

KO SE LADJA POTAPLJA JE ČAS, DA ORKESTER PRENEHA IGRATI !

(Pojasnilo h kazenski ovadbi in obtožnici ministra Jerneja Vrtovca)


Razlogi za pregon na videz “nič krivega” in všečnega ministra Vrtovca so številni. Bistvo 11 strani dolge obtožnice pa povzemamo tukaj:

  1. V SLO je velika večina državnih infrastrukturnih investicij megalomansko predimenzioniranih in napihnjenih, posebej še odkar dobivamo tudi EU sredstva, kajti projekt, ki kandidira za EU denar mora biti dovolj velik in megalomansko pre-napihnjen, da pride v konkurenčni izbor. In odkar je SLO članica EU, se je zato po dolgem in počez silno razcvetela korupcija. Pod EU sredstva štejem tudi posojila EIB banke in EBRD banke.
  2. Razcvetela pa se je tudi fantazija neumnosti in samopašnosti projektantov in arhitektov, katere višek je zdaj pomična streha v cerkvi na kartuziji v Žičah. Vendar, pri Kartuziji gre za 2 milijona, pri vladnem 2 tiru gre za 2 milijardi. Na 3 razvojni osi gre za stotine milijonov. In vedno se najdejo super drage variante, katerih škoda – cena, ki jo na koncu plačamo davkoplačevalci, niso le pregrešno preplačane korupcijske milijarde, pač pa tudi nepovratno degradirano okolje – Glinščica in Tinjansko hribovje, pri 3 Razvojni osi pa celo rušenje mnogih domačij in človeških bivališč ter degradacija obdelovalnih kmetijskih zemljišč. Ob tem pa spomin ne more mimo megalomanskih propadlih državnih investicij v bivši Jugoslaviji, ki so povzročile enako uničevanje okolja in so nas stale desetletja zaostanka ekonomskega razvoja.
  3. Leta 2014 kmalu po Cerarjevi sanjski zmagi na volitvah, je nova resnica obsijala Slovenijo in priča smo bili novemu butalskemu izumu, to je “Korupcija na zakonit in etični pogon”. Miro Cerar & Rajko Pirnat, sta inovirala in patentirala prevaro desetletja, njena zapeljiva skušnjava pa je v formuli: »ko korupcijo skriješ – imputiraš v ZAKON, korupcija izgine , saj postane zakonita in nevidna, skratka korupcije ni več. Infrastrukturni projekti pa postanejo sladko jabolko pregrešnega navdiha za vsako novo garnituro na oblasti, in celo način funkcioniranja politike za več generacij.
    Pri 2 tiru je ta sladkost še posebej izrazita in se vleče že skozi 3 vlado. Predmet tega navdiha je 45 letna koncesija, ki jo podeljuje (ZUIGDT- zakon o upravljanju in izgradnji 2 tira) podjetju 2TDK, ki je v lasti države. Solastništvo tujega vlagatelja pa je zgolj kamuflaža za prevaro in mednarodno pokritje projekta, katerega žrtev bo slovensko gospodarstvo, slovenski davkoplačevalci in nepovratno degradirano okolje. Bistvo vse sladkosti pa je v tem, da je v 8 členu tega zakona omogočena nenamenska poraba v višini 20 % , obseg in višino prihodka pa s taksami in predpisi določa država, to je vsakokratna oblast. Na ta način je preko zakona omogočeno financiranje volilnih kampanj do leta 2065. Zato je vladni 2tir pregrešno sladko jabolko navdiha, ki se mu nobena oblast noče odpovedati in vsi po vrsti pozabljajo kaj so govorili pred volitvami.
  4. Pred volitvami 2018 so vse politične stranke orkestrirano kritizirale zakon o 2TDK, ko pa so se same povzpele na oblast, o nasprotovanju ni bilo več ne duha, ne sluha. Nadzorne institucije – Računsko sodišče RS (RčS) in KPK pa so zvesto gledale stran. RčS, Tomaž Vesel – že dve leti in 3 mesece odlaša z revizijo investicijskega programa tega projekta, čeprav bi prav RčS projekt s tolikšnimi nezakonitostmi in kršitvami z lahkoto zaustavilo. KPK pa še danes modro molči o tem, da ji je Cerarjeva vlada 2017 odredila zgolj eno dnevni (to je 24 urni) rok za izdajo mnenja o korupcijskem tveganju tega spornega zakona. Opravilno nesposobno in pristransko Ustavno sodišče RS pa vsebinskih pritožb nikoli ni obravnavalo, oziroma jih serijsko zavrača in meče v koš brez obrazložitev.
  5. Glede na povedano lahko na kratko strnemo bistvo te zgodbe v kateri se vse varovalke z ministrom na čelu popustile. To je zgodba o tem o kako so Butalci dokončno premagali pamet. Pri tem jim žal veselo asistira inkriminirani minister, ki se enako kot vsi slovenski mediji delajo nevedne in se kot klop oklepajo, tega 20 let starega in povsem zastarelega projekta.
  6. Ob referendumu 2017 in 2018 so “desne” stranke SDS, NSi in GOD pridno zbirale podpise, proti zakonu. Problem je seveda obravnaval tudi DZ. O tem obstoja pisni dokument DZ – sklepi komisije za nadzor javnih financ in proračuna (KNJF), ki ga prilagamo. Sklepi so bili sprejeti praktično soglasno. Celo več, 20.02.2019 so poslanci DZ na seji KNJF tako pozicija kot opozicija skupaj sprejeli tudi točko 1 in točko 4 to je, da IP za 2tir revidira Računsko sodišče. Žal pa moramo glede RčS ugotoviti povsem neodgovorno zavlačevanje zadeve s strani RčS. Prav tako pa tudi minister ni naredil nič, da si pridobi revizijsko poročilo, sam pa je kot minister ravnal povsem nasprotno. V nasprotju z 2 točko je vseskozi ignoriral sklep, da preveri alternativne rešitve, kar bi moral minister sicer storiti v 6 mesecih. Sicer pa je imel dolžnost to storiti ob prevzemu funkcije na začetku svojega mandata.

Poleg pričujoče ovadbe in obtožbe je podana tudi ovadba in obtožnica mag. Tomaža Štebeta proti kolektivnemu storilcu – ne pa ministru, ki pa po naši oceni seveda ne more spremeniti ničesar, kajti kolektivna odgovornost nas vedno pokoplje in na koncu vse skupaj postane zgolj dimna zavesa za neukrepanje. Zato ne pristajamo nanjo, ampak terjamo individualno odgovornost ministra na funkciji, ministra kot nosilca javnih pooblastil in oblastne moči.
Minister, ki noče, ali ga je strah storiti karkoli in ne stori ničesar, čeprav bi moral ukrepati in ustaviti projekt, je vsekakor prvi odgovoren, čeprav on seveda ni edini odgovoren. Namesto tega pa smo priča, da se minister z zavoženim projektom celo hvali. Ob tem ko Italijani v FJK že brusijo nože za zaustavitev projekta.
Ključna pot do konca agonije tega Titanic projekta, je izvedba PROJEKTA NA KLJUČ z mednarodnim javnim razpisom in z limitirano ceno in po alternativni trasi, ki ne bo ogrožala vodnih virov, kraškega podzemlja in naravnega okolja in prihranili bomo več kot 2 milijardi, ki jih seveda krvavo potrebujemo drugje.
Sedanji čas terja tudi revizijo mišljenja in glasnost tistih, ki si še upajo razmišljati brez predsodkov, in s svojo glavo. Pri tem bi morali biti ministri prvi, ki si to želijo, ne pa da bežijo, molčijo in se skrivajo pred vprašanji na katera nimajo odgovora. Molk organa je prav tako kaznivo dejanje !
*
To pojasnilo pošiljam v objavo Slovenski tiskovni agenciji STA, Nacionalni tiskovni agenciji NTA ter vsem medijem – 350 naslovnikom. Ovadbo in obtožnico v celoti dobite na internetni povezavi.
Stališče Italije pa je prikazano tukaj.

Po pričakovanju, da bo oblast morda srečala pamet, mnogi ljudje čakajo na čudež, da bo oblast vendarle spregledala, saj si žaga vejo na kateri sedi. Ker se to ni zgodilo in ni realno da se bo, naj se zgodi, kar se je moralo zgoditi. Pameti je zmanjkalo, ostane nam samo še javnost. In seveda sodišče!
Pozivamo vse medije naj ne bodo pogrebci lastne nesposobnosti, naj bodo končno glasni in nepristranski za pravo stvar. Vsekakor pa ne smejo ravnati tako kot je pri TEŠ6 nekoč ravnala RTVSLO!
Opazka, da je zdaj prepozno, ne šteje. Bolje pozno kot nikoli, čeprav nikoli ni prepozno ! Za prave stvari, je vsak čas pravi !

Ljubljana 13.04.2021 Vili Kovačič, državljan K.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.