Dokapitalizacija komunizma

Pod gornjim naslovom je dr.T.Hribar objavil dalj┼íi prispevek, v katerem razgalja nedemokrati─Źnost in tudi sicer┼ínjo nesprejemljivost socializma, kakr┼ínega je biv┼ía Sovjetska┬á zveza razvila po oktobrski revoluciji in smo ga po drugi svetovni vojni nekaj let pridno posnemali tudi v Jugoslaviji. Zaklju─Źil ga je z naslednjo mislijo, citiram: ┬╗Dandana┼ínje┬á obnavljanje zahteve po komunisti─Źni revoluciji je zato povsem neodgovorno. Zlo─Źinsko.┬ź. ─îlanek ni ostal brez odzivov. Tri tehtne je sobotno Delo objavilo 29.12.2018. Dva od njih┬á – avtorja sta F.Halas in A.Pelko – ┬ásta dokaj kriti─Źno dojela Hribarjevo pisanje, tretjega pa je pripravil mmag. M.Cerar in njega je Hribar navdu┼íil, saj mu med drugim ponuja┬á potrditev lastnega spoznanja o tem, kako nevarna je na┼ía stranka Levica, ki bi jo bilo potrebno po njegovem kar prepovedati. Ti odzivi ka┼żejo, da Hribarjevo pisanje razdvaja, kar seveda ni dobro; o tem, kaj naj bi bilo temu ┬ávzrok, nekaj ve─Ź v naslednjih vrsticah.

Po oktobrski revoluciji, to je po letu 2017, je biv┼ía Sovjetska zveza po usmeritvah K. Marxa razvila nov dru┼żbeni sistem, poznan z imenom socializem. Tega je po drugi svetovni vojni uvajala tudi Jugoslavija, vendar je po sporu s SZ ubrala lastno pot razvoja socializma. Nekaj let je bil ta razvoj precej nejasen, v ┼íestdesetih letih prej┼ínjega stoletja pa se je do te mere izoblikoval, da ni bilo ve─Ź dvoma, da gre dejansko za nov tip socializma. Tako ni dvomov glede tega, da smo poleg ┬╗sovjetskega┬ź v prej┼ínjem stoletju poznali tudi ┬╗samoupravni┬ź socializem. Bistvena razlika med njima je bila, da je sovjetski socializem dosledno zavra─Źal tr┼żno gospodarstvo, samoupravni pa ga je sprejel kot klju─Źno sistemsko re┼íitev za urejanje ekonomskih razmerij v dr┼żavi, pri ─Źemer je upravljavske pravice, ki gredo v tr┼żnem gospodarstvu lastnikom podjetij, prenesel na njihove zaposlene. Zaradi uvedbe trga se je samoupravni socializem vse bolj razlikoval od sovjetskega, ┼íe predvsem v naslednjem:

– Samoupravni socializem je bil ekonomsko veliko u─Źinkovitej┼íi, kar je pospe┼íevalo splo┼íen razvoj dr┼żave in omogo─Źalo tudi vse ve─Źje blagostanje prebivalstva. Njegovo u─Źinkovitost je sicer bila nekoliko prizadeta, predvsem zaradi ne dovolj u─Źinkovitega upravljanja dr┼żave ter omejenega delovanja trga kapitala, vendar se je tudi te nedore─Źenosti postopoma popravljalo.

Jugoslavija je sicer ohranila enostrankarski sistem, a je avtoritarnost te vladavine postopoma slabila, stvarne demokracije pa je bilo vse ve─Ź. Demokrati─Źnost sistema se je med drugim odrazila v tem, da smo Jugoslovani lahko brez omejitev masovno potovali v tujino, medtem ko je bilo to na primer v sosedni Mad┼żarski s sovjetskim socializmom nepredstavljivo.

Gornje ocene samoupravnega socializma o─Źitno niso slabe. Zaradi njihove verodostojnosti je prav, da navedenem nekaj podatkov o tem, kako sem ta sistem sam do┼żivljal. Najprej naj re─Źem, da sem vedno zavra─Źal avtoritarno vladavino in sem zaradi tega v ┼ítudentskih letih imel z oblastjo kar nekaj te┼żav. Tudi ponudbe, da se v─Źlanim v takrat edino politi─Źno stranko, sem dosledno zavra─Źal. Ne glede na to svojo usmerjenost mi politika po letu 1963 ni delala te┼żav, ko sem deloval kot ─Źlan vodstva v nekaj ve─Źjih slovenskih podjetjih. Naj ne bo odve─Ź, ─Źe iz tistih ─Źasov navedenem izku┼ínjo, ki veliko pove o naravi samoupravnega socializma. V enem od podjetij, kjer sem delal, smo v ┼íestdesetih letih uvedli posebno obliko delavskega delni─Źarstva, v drugem ÔÇô ┼ílo je za ve─Źji poslovni sistem – pa smo nekaj let kasneje povezanost in soodvisnost podjetij podprli z obse┼żnimi kapitalskimi povezami. To so bili prijemi, tipi─Źni za kapitalizem in znanci so mi organizirali razgovor s Kardeljem, prvim ideologom samoupravnega socializma, ki bi naj presodil o njihovi primernosti. Kardelj jih je v ve─Źurnem razgovoru ugodno ocenil in nas opogumil, da s takimi re┼íitvami tudi v naprej bogatimo samoupravni socializem.

Naj se sedaj vrnem k T.Hribarju. Temu, kako v svojem ─Źlanku opisuje razvoj v Sovjetski zvezi po oktobrski revoluciji, ne oporekam. ┼Żal pa je zadevo predstavil tako, da naj bi vse na┼íteto veljalo tudi za samoupravni socializem in torej bralcu ni ponudil jasne razmejitve med enim in drugim sistemom. To pa je napaka, ki se lepo odra┼ża v ┼że objavljenih odzivih na njegov ─Źlanek, ki jih zgoraj omenjam. Napaka ┼żal ne bo ostala brez posledic. Kak┼íne naj bi te bile, ┼że nakazuje v svojem odzivu mmag. M.Cerar. Verniki neoliberalizma in desno usmerjeni politiki namre─Ź v pisanju T.Hribarja lahko prepoznajo mo─Źnega ideolo┼íkega podpornika, ki jim je ┼íe kako dobrodo┼íel v ─Źasu, ko se neoliberalni kapitalizem vse bolj potrjuje kot nevzdr┼żna ureditev. ┼áe predvsem pa se s tem le ┼íe poglablja razdvojenost nas Slovencev, kar vse bolj postaja prava nacionalna nesre─Źa.

Andrej Cetinski, 30.12.2018

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.