3. Vladavina prava

Zakonodajna oblast, sodna oblast, nadzorni organi, organi pregona, pravosodje

Samoizpraševanje!

Ali je res treba vse premo┼żenje razprodati in ukiniti vse stranke?

Sem res “ortodoksni anti-strankar” in zakaj sem postal tako nastrojen proti politi─Źnim strankam? Odgovor je hitro tu. Zato, ker karkoli po─Źnejo in ─Źesarkoli se lotijo jih pri tem usmerja in ┼żene predvsem svoj lasten interes (materialni in statusni). Ni jim prva skrb pametno upravljanje dr┼żave, temve─Ź ponovna izvolitev.
Potegnimo paralelo z modnimi (vladajo─Źimi, ne le vladnimi) ekonomisti. Njihova doktrina pravi: Dr┼żava je slab gospodar, zato mora vse premo┼żenje prodati. Po isti logiki velja tudi: Ker stranke slabo upravljajo dr┼żavo, jih je treba ukinitiÔÇŽ

Nekateri pravijo, da ni prav kritizirati stranke, namesto ljudi v njih in dr┼żava tudi ni slab gospodar. Slabi gospodarji so ljudje, ki jih na odgovorne upravljavske funkcije postavijo stranke. In spra┼íujejo: Kje pi┼íe, da bi enako ravnali tudi ljudje iz novih strank “politi─Źne alternative”? Odgovor ni te┼żak, saj po dokaze ni treba dale─Ź. Nove stranke z novimi ljudmi smo ┼że preizkusili, npr: Zares, Dr┼żavljanska lista, Pozitivna Slovenija. Skratka, za dokazano lahko vzamemo dejstvo, da v obstoje─Źem (slovenskem) modelu nobena nova ali stara stranka ne bo bistveno bolje upravljanja dr┼żave, saj ─Źe se ne bo vedla tako kot se od ┬╗uspe┼ínih┬ź strank pri─Źakuje, nima niti mo┼żnosti, da (v konkuren─Źnem boju z ostalimi) pride do oblasti. Obstoje─Źi model pa od ┬╗uspe┼ínih┬ź strank zahteva, da v navezi s finan─Źnimi (in tudi kriminalnimi) lobiji skrbijo predvsem za svoj lasten polo┼żaj. Ni jim prva skrb pametno upravljanje dr┼żave, temve─Ź ponovna izvolitev(!). Temu je podrejena tudi negativna kadrovska selekcija, ki se je zajedla v vse upravlavske celice. V─Źasih navr┼że tudi prav komi─Źne re┼íitve, ki pa so v resnici zelo tragi─Źne. (Primeri: vodstvo KPK, enomese─Źna zdravstvena ministrica in cela vrsta nekompetentnih, vendar strankarsko poslu┼ínih ljudi, ki nam upravljajo dr┼żavo in na┼íe skupno premo┼żenje). In dejstvo je, da parlamentarne stranke prostovoljno obstoje─Źega (slovenskega) modela ne bodo spremenile, ker bi bilo to v direktnem nasprotju z njihovim statusom in interesom.

Dr┼żava (vlada, uprava, parlament) je torej slab gospodar in stranke slabo upravljajo dr┼żavo ter posledi─Źno na┼íe premo┼żenje. Pa je zato res treba prodati vse premo┼żenje in prepovedati vse stranke? Obstajati morajo tudi bolj┼íi odgovori. Ali jih poznamo? Ali smo ┼że pripravljeni na spremembe, ki bodo za marsikoga te┼żke, zlasti za tiste, ki v obstoje─Źih razmerah (neupravi─Źeno) u┼żivajo. Kdaj bo dose┼żena kriti─Źna masa za uveljavitev sprememb?

Filozof Rok Svetli─Ź v komentarju Cena te─Źaja iz demokracije, pravi: ┬╗ÔÇŽRe┼íitev tega, na prvi pogled nere┼íljivega problema ┼że obstajaÔÇŽ. omejitev mo─Źnej┼íih, sposobnej┼íih, bolj zvitih in za┼í─Źita ┼íibkej┼íih, neukih, povpre─Źnega ─ŹlovekaÔÇŽ – TA INSTRUMENT JE PRAVO!...┬ź
V raznih razpravah se pojavlja lo─Źevanje na pravno odgovornost (pravnomo─Źna sodba) in eti─Źno, ki nastopi ┼że pri utemeljenem sumu. Ne vem. Mogo─Źe je tu iskati razliko v uspe┼ínosti upravljanja npr. Nem─Źije ali Danske in Slovenije???? Vsekakor je re┼íitve potrebno iskati v smeri ODGOVORNOST-ZAUPANJE-KAZNOVANJE. To vse pa so pojmi iz prava.

Samo iskreno in ustvarjalno iskanje vzrokov in odgovorov na vpra┼íanje: KAKO IZ ZGODOVINSKE ZAGATE nam lahko poka┼że pot. Za za─Źetek bi veliko pomagala ┼że uzakonitev druga─Źnih pravil ravnanja. Npr.: bolj personificiran volilni sistem s Kodeksom vrednot za izvoljene poslance; ve─Źja avtoriteta in izvedbena mo─Ź nadzornih in┼ítitucij (Ra─Źunsko sodi┼í─Źe, KPK, DURS, Urad za prepre─Źevanje pranja denarja,…) ter organom pregona (NPU, to┼żilstvo, sodni sistem); pa seveda dosledna lo─Źitev zakonodajne in izvr┼íilne oblasti.
Seveda pa brez ustrezne kriti─Źne mase in mnenjskih vodij, ki vedo KAJ in KAKO, sprememb ne bo. Te pa so nujne! ┼áeherzada Deli─ç vladajo─Źim pove: Svaki dan djeci u ┼íkoli pri─Źam ru┼żno o vama… Ima mladih ljudi koji bi 10.000 puta bolje od vas obavljali posao na tim funkcijama na koje im vi ne date da do─Ĺu. Ima takvih gospodine. Ja ih proizvodim! Ima briljantnih mladih ljudi!…┬á Tak nagovor bi bilo treba sli┼íati tudi v na┼íem hramu upravljanja dr┼żave. Posnetek vreden poslu┼íanja!

V gibanju za dru┼żbeno prenovo SINTEZA ┼żelimo doprinesti k dru┼żbeni razpravi KAKO IZ VSESPLO┼áNE DRU┼ŻBENE KRIZE? K ustvarjalnemu iskanju odgovorov vabimo tudi razmi┼íljajo─Źe kolege.
Miroslav Marc

Privatizacija se je sprevrgla v krajo in plenitev

To┼żilec Jo┼że Kozina v intervjuju za Siol pravi, da Slovence najbolj tla─Źi k tlom dejstvo, da se nismo sposobni soo─Źiti z resni─Źnimi problemi in jih tudi re┼íiti. Spra┼íuje se, zakaj v obdobju samostojne Slovenije nimamo ┼íe nobene pravnomo─Źne sodbe v zadevah, ki zadevajo mened┼żerske prevzeme. “Zaspalo ni le to┼żilstvo, temve─Ź cela dr┼żava”. Ve─Ź »

Korupcija in morala

Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji

Korupcija je posledica stanja duha, dru┼żbenih anomalij in vrednostne krize. Ve─Ź »

Nacionalni interes

Kaj je nacionalni interes?

Nacionalni interes ima zunanjo in notranjo raven. Za realiste, je zunanji interes pre┼żivetje dr┼żave, akumulacija mo─Źi in vpliva na druge dr┼żave. Vendar je tu zanimiva predvsem notranja raven. Tu je bistven odnos med dr┼żavo/oblastjo in ustavo. V ustavi je definiran nacionalni interes. Ve─Ź »

V temelju spremeniti celotno politiko

Ko poslu┼íam predvolilno tekmo in berem programe strank, mi je popolnoma jasno, da bomo, ─Źe ne bodo vmes nastale izredne razmere, zapravili ┼íe prihodnja ┼ítiri leta, tako kot smo ┼że zadnjih dvajset, ne glede na to, katera stranka in koalicija bo na volitvah dobila oblast in le za to politi─Źnim strankam v resnici gre. Ve─Ź »

Katarza, kaznovanje in zategovanje pasu

Iskanje re┼íitve v katarzi ali kazni za minulo razsipno dejanje je naravno in ─Źlove┼íko. ┼áe posebej, ─Źe naj bi bili za razsipnost kaznovani drugi. Ve─Ź »

Zaupanje in kaznovanje v pravu in politiki

Varovanje zaupanja pred zlorabo in varovanje obljub v primeru kr┼íitev veljata danes za temeljni vrednoti, ki ju ┼í─Źiti kazensko pravo. Sestavni in nepogre┼íljivi del varovanja principov zaupanja in dr┼żanja obljub je kajpak kaznovanje. Ve─Ź »

Znašli smo se v slepi ulici

V zadnjih mesecih so na referendumih padle tudi vse ve─Źje reforme, razprave o tem, kako naj organiziramo ┼żivljenje v dr┼żavi in kak┼íno prihodnost ┼żelimo, so potisnjene ob stran. To daje ob─Źutek, da je vse usmerjeno le v pre┼żivetje jutri┼ínjega dne, prihodnost pa je negotova. Kak┼íne posledice lahko to prinese? Klju─Źna naloga naslednjega obdobja je brez dvoma proces izgradnje dr┼żave. Tukaj moramo za─Źeti domala z ni─Źle. Ve─Ź »