Dušan Mohorko – nekdanji šef kriminalistov in bivši nadzornik Mercatorja, sedaj odvetnik v Mariboru – v intervju poleg poskusa podkupovanja z desetimi milijoni, razkriva zakulisje delovanja in prepletanja slovenske politike, policije, gospodarstva in tajnih služb.
Največ prahu je dvignil zapis, da so vas skušali podkupiti z desetimi milijoni dolarjev, da bi kot nadzornik Mercatorja leta 2005 glasovali proti razrešitvi Zorana Jankovića s položaja predsednika uprave. Ste pripravljeni razkriti imena tistih, ki so vam ponujali denar?
„Ne. Pripravljen sem jih povedati le na sodišču, če bi prišlo do kakšnega postopka.“
Stik z vami so navezali ob otvoritvi Mercatorja v Grosupljem?
„Tam se je vse skupaj začelo. Najprej se mi je tisti dan zgodilo, da je v avto brez besed sama od sebe prisedla znana missica, starleta; ni povedala, zakaj, a prepričan sem, da so mi jo podtaknili.“
Da bi vas posneli, če bi se kaj zgodilo, in nato izsiljevali?
„Mislim da je bil to namen. Zatem pa je prišlo do poskusa podkupovanja, ko je prek nekega znanca z menoj navezal stik eden od zaposlenih v Mercatorju. Najprej mi je ponudil milijon dolarjev, v naslednjih mesecih se je številka povzpela na deset milijonov. Denar naj bi mi izplačali v treh letih v mesečnih obrokih.“
Kako bi denar prišel do vas?
„Možnosti je bilo neomejeno… In sledi bi bile zakrite.“…
Zakaj niste prijavili poskusa podkupovanja – vendarle ste nekdanji šef kriminalistov?
„Veliko sem razmišljal o tem. Na koncu sem se odločil, da ne bom prijavil, sem pa o vsem neuradno obvestil enega izmed kriminalistov. Morda je informacije vnesel v kakšno evidenco, ne vem. Za uradno prijavo pa se nisem odločil, ker sem presodil, da bi na koncu samo padlo po meni, tistim, ki so ponudili podkupnino, pa se ne bi zgodilo nič. Jaz bi obveljal za špiclja in bi lahko kar lepo zaprl svojo odvetniško pisarno.“
Ali ni tisti, ki ne prijavi kaznivega dejanja, tudi sam sokriv?
„Ne, ne… Kdor ve za kaznivo dejanje, pa ga ne naznani, ni zagrešil kaznivega dejanja, v kolikor ne gre za javnega funkcionarja. Saj tudi kriminalist, ki sem mu povedal celo zgodbo, ni ukrepal. Sedaj je zgodba tako ali tako že zastarala.“
Vaša izkušnja v Mercatorju ni edini primer korupcije, ki ga razkrivate. Med drugim pišete, da je ob pivovarski vojni med Laškim in Interbrewom slednji plačal na milijone dolarjev „nagrad“ svojim lobistom, da bi preprečili Laščanom nakup Uniona. Trdite tudi, da so Belgijci ponudili več milijonov dvema ključnima osebama iz Pivovarne Laško, da bi ta odstopila od svoje namere.
„To mi je kasneje povedala zaupanja vredna oseba, ki je bila vpletena v celotno zgodbo. Prepričan sem, da gre za resne informacije. Sta pa takrat kot lobista na relaciji Interbrew – Laško delovala tudi dva zelo visoka slovenska politika.“
Iz izvršne ali zakonodajne veje?
„Vsak iz po ene.“