3. Vladavina prava

Zakonodajna oblast, sodna oblast, nadzorni organi, organi pregona, pravosodje

Samoizpraševanje!

Ali je res treba vse premoženje razprodati in ukiniti vse stranke?

Sem res “ortodoksni anti-strankar” in zakaj sem postal tako nastrojen proti političnim strankam? Odgovor je hitro tu. Zato, ker karkoli počnejo in česarkoli se lotijo jih pri tem usmerja in žene predvsem svoj lasten interes (materialni in statusni). Ni jim prva skrb pametno upravljanje države, temveč ponovna izvolitev.
Potegnimo paralelo z modnimi (vladajočimi, ne le vladnimi) ekonomisti. Njihova doktrina pravi: Država je slab gospodar, zato mora vse premoženje prodati. Po isti logiki velja tudi: Ker stranke slabo upravljajo državo, jih je treba ukiniti…

Nekateri pravijo, da ni prav kritizirati stranke, namesto ljudi v njih in država tudi ni slab gospodar. Slabi gospodarji so ljudje, ki jih na odgovorne upravljavske funkcije postavijo stranke. In sprašujejo: Kje piše, da bi enako ravnali tudi ljudje iz novih strank “politične alternative”? Odgovor ni težak, saj po dokaze ni treba daleč. Nove stranke z novimi ljudmi smo že preizkusili, npr: Zares, Državljanska lista, Pozitivna Slovenija. Skratka, za dokazano lahko vzamemo dejstvo, da v obstoječem (slovenskem) modelu nobena nova ali stara stranka ne bo bistveno bolje upravljanja države, saj če se ne bo vedla tako kot se od »uspešnih« strank pričakuje, nima niti možnosti, da (v konkurenčnem boju z ostalimi) pride do oblasti. Obstoječi model pa od »uspešnih« strank zahteva, da v navezi s finančnimi (in tudi kriminalnimi) lobiji skrbijo predvsem za svoj lasten položaj. Ni jim prva skrb pametno upravljanje države, temveč ponovna izvolitev(!). Temu je podrejena tudi negativna kadrovska selekcija, ki se je zajedla v vse upravlavske celice. Včasih navrže tudi prav komične rešitve, ki pa so v resnici zelo tragične. (Primeri: vodstvo KPK, enomesečna zdravstvena ministrica in cela vrsta nekompetentnih, vendar strankarsko poslušnih ljudi, ki nam upravljajo državo in naše skupno premoženje). In dejstvo je, da parlamentarne stranke prostovoljno obstoječega (slovenskega) modela ne bodo spremenile, ker bi bilo to v direktnem nasprotju z njihovim statusom in interesom.

Država (vlada, uprava, parlament) je torej slab gospodar in stranke slabo upravljajo državo ter posledično naše premoženje. Pa je zato res treba prodati vse premoženje in prepovedati vse stranke? Obstajati morajo tudi boljši odgovori. Ali jih poznamo? Ali smo že pripravljeni na spremembe, ki bodo za marsikoga težke, zlasti za tiste, ki v obstoječih razmerah (neupravičeno) uživajo. Kdaj bo dosežena kritična masa za uveljavitev sprememb?

Filozof Rok Svetlič v komentarju Cena tečaja iz demokracije, pravi: »…Rešitev tega, na prvi pogled nerešljivega problema že obstaja…. omejitev močnejših, sposobnejših, bolj zvitih in zaščita šibkejših, neukih, povprečnega človeka… – TA INSTRUMENT JE PRAVO!...«
V raznih razpravah se pojavlja ločevanje na pravno odgovornost (pravnomočna sodba) in etično, ki nastopi že pri utemeljenem sumu. Ne vem. Mogoče je tu iskati razliko v uspešnosti upravljanja npr. Nemčije ali Danske in Slovenije???? Vsekakor je rešitve potrebno iskati v smeri ODGOVORNOST-ZAUPANJE-KAZNOVANJE. To vse pa so pojmi iz prava.

Samo iskreno in ustvarjalno iskanje vzrokov in odgovorov na vprašanje: KAKO IZ ZGODOVINSKE ZAGATE nam lahko pokaže pot. Za začetek bi veliko pomagala že uzakonitev drugačnih pravil ravnanja. Npr.: bolj personificiran volilni sistem s Kodeksom vrednot za izvoljene poslance; večja avtoriteta in izvedbena moč nadzornih inštitucij (Računsko sodišče, KPK, DURS, Urad za preprečevanje pranja denarja,…) ter organom pregona (NPU, tožilstvo, sodni sistem); pa seveda dosledna ločitev zakonodajne in izvršilne oblasti.
Seveda pa brez ustrezne kritične mase in mnenjskih vodij, ki vedo KAJ in KAKO, sprememb ne bo. Te pa so nujne! Šeherzada Delić vladajočim pove: Svaki dan djeci u školi pričam ružno o vama… Ima mladih ljudi koji bi 10.000 puta bolje od vas obavljali posao na tim funkcijama na koje im vi ne date da dođu. Ima takvih gospodine. Ja ih proizvodim! Ima briljantnih mladih ljudi!…  Tak nagovor bi bilo treba slišati tudi v našem hramu upravljanja države. Posnetek vreden poslušanja!

V gibanju za družbeno prenovo SINTEZA želimo doprinesti k družbeni razpravi KAKO IZ VSESPLOŠNE DRUŽBENE KRIZE? K ustvarjalnemu iskanju odgovorov vabimo tudi razmišljajoče kolege.
Miroslav Marc

Privatizacija se je sprevrgla v krajo in plenitev

Tožilec Jože Kozina v intervjuju za Siol pravi, da Slovence najbolj tlači k tlom dejstvo, da se nismo sposobni soočiti z resničnimi problemi in jih tudi rešiti. Sprašuje se, zakaj v obdobju samostojne Slovenije nimamo še nobene pravnomočne sodbe v zadevah, ki zadevajo menedžerske prevzeme. “Zaspalo ni le tožilstvo, temveč cela država”. Več »

Korupcija in morala

Ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji

Korupcija je posledica stanja duha, družbenih anomalij in vrednostne krize. Več »

Nacionalni interes

Kaj je nacionalni interes?

Nacionalni interes ima zunanjo in notranjo raven. Za realiste, je zunanji interes preživetje države, akumulacija moči in vpliva na druge države. Vendar je tu zanimiva predvsem notranja raven. Tu je bistven odnos med državo/oblastjo in ustavo. V ustavi je definiran nacionalni interes. Več »

V temelju spremeniti celotno politiko

Ko poslušam predvolilno tekmo in berem programe strank, mi je popolnoma jasno, da bomo, če ne bodo vmes nastale izredne razmere, zapravili še prihodnja štiri leta, tako kot smo že zadnjih dvajset, ne glede na to, katera stranka in koalicija bo na volitvah dobila oblast in le za to političnim strankam v resnici gre. Več »

Katarza, kaznovanje in zategovanje pasu

Iskanje rešitve v katarzi ali kazni za minulo razsipno dejanje je naravno in človeško. Še posebej, če naj bi bili za razsipnost kaznovani drugi. Več »

Zaupanje in kaznovanje v pravu in politiki

Varovanje zaupanja pred zlorabo in varovanje obljub v primeru kršitev veljata danes za temeljni vrednoti, ki ju ščiti kazensko pravo. Sestavni in nepogrešljivi del varovanja principov zaupanja in držanja obljub je kajpak kaznovanje. Več »

Znašli smo se v slepi ulici

V zadnjih mesecih so na referendumih padle tudi vse večje reforme, razprave o tem, kako naj organiziramo življenje v državi in kakšno prihodnost želimo, so potisnjene ob stran. To daje občutek, da je vse usmerjeno le v preživetje jutrišnjega dne, prihodnost pa je negotova. Kakšne posledice lahko to prinese? Ključna naloga naslednjega obdobja je brez dvoma proces izgradnje države. Tukaj moramo začeti domala z ničle. Več »