Korupcija nas vsako leto stane 3,5 milijarde evrov.

KPK definicija: “Vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.”
Še mnogo hujša je SISTEMSKA KORUPCIJA. Je eden najbolj uničujočih pojavov moderne družbe. Njene posledice so vidne ob finančnem izčrpavanju države, paralizi državnega aparata, nezaupanju ljudi v politiko in kolapsu družbenih vrednot. Pri sistemski korupciji se soočamo z načrtno zlorabo države s strani političnih elit, ki sistemsko korupcijo dopuščajo oziroma je ne odpravljajo, zaradi svojih materialnih koristi.

Zasl. Prof. dr. Peter Glavič: KORUPCIJA V SLOVENIJI

Komentar Luke Lisjak Gabrijelčiča: Pred sfingo tihe večine (Delo, 19.6.2021)

“Najbolj očitna značilnost slovenske politike v zadnjem desetletju ni bila niti ideološka razklanost niti strankarska razdrobljenost, temveč volilna abstinenca.”
“Od leta 2011 je udeležba na volitvah strmoglavila z dveh tretjin na dobro polovico.”
“Polovica državljanov je politiki povsem obrnila hrbet.”
“Politika je postala konjiček zagrizene manjšine.”
“Ker široki sloji prebivalstva dezertirajo volišča, se stranke osredotočajo na mobilizacijo prepričanih.”
“Pravi razkol v slovenski družbi ni med levico in desnico, temveč med tisto polovico državljanov, ki se je povsem odtujila političnemu življenju in manjšino, ki v njem še vztraja.”
“Šele ko bo spregovorila tiha večina, ki je v zadnjem desetletju dvignila roke nad politiko, bomo imeli jasno sliko ljudske volje in če bo udeležba visoka, bo imel volilni izid, spričo ostrine sedanje polarizacije, mnogo globlji učinek kot velja za običajne volitve.”

Pred sfingo tihe večine

Vojna je za posameznika največje zlo. Vanjo je lahko v družbi, v katero je rojen, pahnjen, ne da bi imel možnost izbire. Vojne so vedno nadaljevanje političnih in ideoloških konfliktov, na katere večina ljudi ob sprejemanju napačnih odločitev, ki do teh konfliktov pripeljejo, nima skoraj nikakršnega vpliva. Zato je vsaka vojna največja zloraba posameznika v imenu velikih ciljev.

Pavel Jamnik pravi, da pot k medsebojni pomiritvi pelje edino preko empatije do ljudi, ki so zaradi vojne in ideologije morali umreti, zavedajoč se da, so bili med umrlimi tako zločinci kot nedolžni.

Članek vreden resnega branja.

NACIONALNI SVET ZA DEMOKRATIČNO SPREMEMBO VOLILNEGA SISTEMA

SKRAJNI ČAS JE, DA SPREMENIMO SEDANJI NEDEMOKRATIČEN IN ŠKODLJIV VOLILNI SISTEM TER GA NADOMESTIMO S SISTEMOM PO VOLJI DRŽAVLJANOV, NE LE POLITIČNIH STRANK.

V demokratični državi ima oblast ljudstvo. Državljani na demokratičnih volitvah izmed sebe izberejo zaupanja vredne posameznike, ki v parlamentu v njihovem imenu in njihovem interesu sprejemajo zakone ter imenujejo izvršno oblast – vlado, da jih izvaja. Ali ljudje zares lahko izberejo zaupanja vredne in odgovorne poslance in ali ti delajo v njihovem interesu, je odvisno od volilnega sistema. V Sloveniji imamo že celotno obdobje samostojnosti volilni sistem, ki ne dosega demokratičnih standardov razvitih demokracij. To vpliva tako na vse slabšo sestavo Državnega zbora, kot na kakovost in učinkovitost njegovega delovanja, pri čemer izgublja svojo z Ustavo zagotovljeno samostojnost in je vse bolj podrejen Vladi.
Kje so glavne težave?
Imamo nepravičen volilni sistem, v katerega državljani vse manj zaupamo. Številni volivci so prepričani, da je vseeno, koga volijo, saj stranke in poslanci vedno naredijo po svoje, ne da bi za to odgovarjali volivcem. Zato je tudi udeležba na volitvah vedno nižja. Zakonodajna in izvršna oblast sta tako vedno bolj odtujeni od volivcev in vedno manj zmožni razreševati razvojna vprašanja slovenske družbe.
Da bi zagotovili demokratično spremembo, smo aktivni državljani in državljanke, zbrani v različnih iniciativah Civilne družbe, ustanovili NACIONALNI SVET ZA SPREMEMBO VOLILNEGA SISTEMA, ki predlaga, da volivci s prvim glasom neposredno izvolijo vsaj polovico poslancev, drugi glas pa dajo strankam, ki jim še zaupajo.
V novem »kombiniranem« volilnem sistemu predlagamo:
V Ljubljani, 19. maja 2021

Predstavitev in utemeljitev kombiniranega volilnega sistema

Po mnenju nekaterih je stanje demokratičnega sistema v Sloveniji pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše odlično. A očitno se katastrofalno poslabšuje. Ob podpori nekoga, ki ni in noče biti moralna avtoriteta na čelu države, se pa rad slika, ter seveda različnih svetovalcev, na primer dr. Ernesta Petriča, nas bo edini rešitelj – predsednik vlade spravil na volitve, takrat, ko bo on hotel. Torej celotna država oziroma vse institucije in vsi državljani smo odvisni od volje enega človeka. Predsednika vlade. »Zelo dober sistem!« Volitve so lahko takrat, ko se on za to odloči. Parlamenta ni oziroma, bolje rečeno, skrbi za svoje preživetje. O kakšnem državnem svetu raje ne pišem. Ustavno sodišče sramežljivo in z zamikom odloča o človekovih pravicah in odlokih vlade. Stranke, njeni veljaki in pripadniki, ki so si 30 let postiljali posteljo, udobno čakajo na konec mandata, na penzijo ali na nove volitve, ki jih po malem že vsi pričakujejo.
Poslanci tudi veselo prestopajo iz ene stranke med »neodvisne poslance«. Državni priskledniki ustanavljajo nove stranke in se celo pripravljajo na volitve. Očitno je čas volitev res že tukaj. Vsi, ki so pred enim letom izdali volivce in onečastili pojem demokracije, se zdaj delajo nevedne ter zagovarjajo svoja takratna in poznejša ravnanja kot nujna in potrebna za demokracijo. Ampak vsi po malem že gledajo na prihodnje volitve. Nihče ne jamra.
»Dokaz« za to je reaktiviranje upokojenca dr. Dimitrija Rupla, pa predvideno kandidiranje svetovalca predsednika Republike Slovenije (!) dr. Ernesta Petriča za poslanca v Ljubljani na listi nosilcev gibanja Povežimo Slovenijo (PoS). Na to je še posebej ponosen Marjan Podobnik, ki je v svojem tvitu zapisal, da je navedeni »moralna avtoriteta našega časa in eden najuglednejših nosilcev gibanja PoS, torej strank SLS, NLS, Zelenih Slovenije, stranke SMC in Povežimo Slovenijo«. Naravnost »čudovito!« Manjkajo le še Franc Jurša, Karl Erjavec, Zmago Jelinčič, Janez Janša, Zdravko Počivalšek, dr. Simona Kustec Lipicer, dr. Aleksandra Pivec in podobni »zaslužniki«. Vsi pazljivo spremljajo ankete javnega mnenja.
Tudi vrh RKC aktivno pristavlja svoj piskrček pri participaciji sedanje oblasti. Želijo si nov vatikanski sporazum. Z Janševo pomočjo upajo na popoln uspeh. Menda so že pozabili na Zvon 1 in 2, pa na nočne porno programe, zato so zdaj glavna tarča izobraževalne in vzgojno-varstvene ustanove, torej šole, vrtci in še kaj. No, pa na univerzi bi radi imeli »malo« več besede. Pa ne, da bi radi tudi »cerkveni davek«? V Slovenski škofovski konferenci naj tudi škofje ne bi bili zadovoljni s sestavo sveta, ki naj bi pripravil vatikanski sporazum 2.
Pravzaprav je že kar malo dolgočasno pisati, brati oziroma gledati o dnevnih »junaštvih« vseh navedenih in drugih ljudeh, ki nimajo toliko poguma, da bi rekli: »Dovolj, pustimo še malo prihodnosti mlajšim.« Očitno vsi »najzaslužnejši« v državi še niso nagrabili dovolj.
Pa vendar tli iskra upanja v okviru civilne družbe, ki pripravlja izhodišča za nov, spremenjen, bolj demokratičen volilni sistem, ki bi možnost odločanja o družbenih zadevah približal državljanom. S kombinacijo večinskega in proporcionalnega sistema. Kar veliko je simpatičnih in dobrih rešitev, ki jih je strokovna in kompetentna delovna skupina pripravila kot izhodišča za načrtovano javno razpravo. Do zdaj so se vsi institucionalno pristojni državni organi od predsednika države do parlamenta »uspešno« upirali vsem spremembam. Prekrivanje pobud in predlogov, ki so jih pripravili »civilni« strokovnjaki s predlogi, izraženimi na protestih na Argentinskem trgu v Ljubljani, nekaterimi stališči strankarskih predstavnikov v parlamentu, pa tudi z nekaterimi primerljivimi rešitvami držav iz tujine, daje upanje na rešitev, ki bo pozitivna in ki bo popravila izredno slabo situacijo na področju demokracije v naši državi.
Seveda se lahko vse skupaj obrne tudi na slabše. A vendar je treba misliti na prihodnost in enostavno ne dopustiti vsem zlonamernežem, ki nam trenutno krojijo življenje, da bi to delali še naprej.
Miloš Šonc, Sinteza, 23.5.2021

Preberite tudi: Preštevanje, državljanska vojna in demokracija

Prof. dr. Mitja Žagar

beri ; beri dalje

Načrt je poln kratkoročnih in dopadljivih ukrepov

Slovenija ni izkoristila priložnosti prehoda med razvite članice EU. Reformni in strukturni ukrepi z dolgoročnejšimi učinki so deležni premalo pozornosti.

Življenje lahko za marsikoga v Sloveniji v naslednjih mesecih postane nevarno. In z besedo »nevarno« mislimo resno. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs v imenu SDS nadaljuje nameščanje političnih kadrov na vsa vodstvena mesta v policiji. A tega v SDS ne počnejo, ker bi verjeli, da s tem povečujejo učinkovitost policije, ampak z dvema namenoma. Prvi je tako zastrašiti kriminaliste in policiste, da bodo še preostali postopki, ki potekajo zoper predstavnike stranke in vlade, ostali oziroma pristali v predalih. A drugi razlog je hujši. Gre namreč za jasen namen, da začnejo policijo uporabljati v politične namene.

Grega Repovž: Nevarni časi

Če povem po pravici, menim, da bodo prvega v državi odnesli s prestola mladi in sicer kot star živ fosil, ki nima več kaj delati v svetu mladih. In prav je tako! Mislim, da je predsednik vlade izrabil že vse svoje kredite in jih ne more več vrniti.
Glede njegovih podpornikov in izjave SAZU ter »zapoznele« sprave, ki naj bi se nanašala na dogodke izpred osemdesetih let, se je težko znebiti vtisa, da gre za »zanimivo« poenotenje 76 – tih % akademskega zbora, vrha RKC ter trenutne oblastne elite z Janezom Janšo na čelu. Vse z namenom, da se ob 30. obletnici osamosvojitve poudari vtis uspeha, enotnosti, sreče, zavrženosti življenja v prejšnji skupni državi in kar je še podobnih obletnici »primernih« vsebin. Rezultati te spravaške politike, ki se kažejo v »veličastnem« spomeniku v Ljubljani in v razdeljenosti ljudi, sicer ne zadovoljujejo dejstev v naši družbi in državi. Ampak, kot tolikokrat do sedaj, toliko slabše za dejstva.
Mogoče pa zainteresirani oblastniki in veljaki ravno to rabijo, da se ne opredelimo. Ali pa da nas sedaj, ko je ena življenjska generacija NOB odhaja preštejejo in vidijo, ali je primeren trenutek za kakšno drugo filozofsko, ideološko ali cerkveno akcijo? Kdo ve? Le kam je izginil tisti 24% ostanek? Pravzaprav bi rad videl, če gre za javno izjavo, tudi poimenske podpise vseh akterjev. Tako iz radovednosti. Morda bo čez čas še zanimivo.
V vsakem primeru je biti tiho v današnjem trenutku popolnoma nesprejemljivo. Vsi, ki kuhajo sovraštvo in vzpodbujajo nasilje ne bi smeli imeti odločilne besede! Dejstvo je, da je Slovenija razklana, tudi po zaslugi razpihovanja te degenerirane spravaške politike, ki ne daje nikakršnih rezultatov sprave. Prej nasprotno. Poglablja razkol!
Ampak očitno s svojim slalomom ne desno ne levo samo naravnost nazaj uspešno marsikoga prepriča.
No, pa saj to in takšna nestrinjanja niso niti pomembna, niti med nami običajnimi državljani, niti med politiki, ki se ne strinjajo niti o tem, ali sonce sije, ali ne. Te razlike so vedno bile, so in bodo.
Kar je pomembno je to, da znamo razlike premagovati, izbrati rešitve, ki so skupne in ki so, kakorkoli se vzame, najboljše za vse. Tega pa nisem videl veliko, ne v preteklosti in ne danes. Pa nisem vernik katerekoli stranke ali posameznika. Več je bilo s strani oblastnikov videti skrbi za lastno, kot pa za skupno dobro. Ampak, kot rečeno, pustimo si različna mnenja. Tudi oz. predvsem to je demokracija.
Ker naj bi bilo letošnje leto tudi pomembno zaradi predsedovanja EU, še nekaj besed o tem. Prepričan sem, da si predsedovanja ne zaslužimo in boljše bi bilo, da bi to opravila katera druga država. Vzrok je več kot na dlani. Toliko sramote, kot nas še čaka, je enostavno nesprejemljivo za ugled vseh državljanov. Ta elita na oblasti si tega s svojim ravnanjem ne zasluži, ker dela nestrokovno, je nesposobna, pokvarjena ter nedržavotvorna. To ne more in ne sme biti vzgled katerekoli državi v EU in v svetu. Še posebej ne ob zadnjem risanju mej na Balkanu in priprav na nova klanja ter vojno. Za vsem skupaj pa je denar, denar in še enkrat denar. Če je zraven prilika za oblast, pa še toliko boljše.
Tudi razlika me kriminalom in organiziranim kriminalom oz. državnim kriminalom je danes tanka, ali pa je sploh ni.
Na koncu je vsa »ljubezen« vseh kriminalcev tako na oblasti kot izven nje, v denarju in tem, da jih policija ne bi dobila. Morda so tudi zato sedaj vse silne reorganizacije policije, kadrovske spremembe v njej, objave podatkov o policistih itd. Tudi poskusi podrejanja medijev, tožilstva in sodišč. »Čudno,« če bi bilo drugače.
Ali bo sistem vse to preživel ali pač ne, pa je odvisno tudi od vseh nas državljanov in tistih pokončnih institucij ter novinarjev, policistov, tožilcev, sodnikov in drugih, ki dajo kaj nase in na svojo strokovnost ter poštenost. Tudi od protestnikov.
Miloš Šonc, Grosuplje

‘Ne moremo naprej, dokler se ne spravimo. Ne moremo se spraviti, dokler ne razčistimo dokler eni druge ne ponižamo, dokler ne prevzamemo krivde za zločine, ki jih nismo zagrešili’ – Jure Apih, 26.9.2017: »Ustavite spravo«

SINTEZA-KCD nedvomno spada med dejavne iniciative civilne družbe. To posebej poudarjamo zato, ker je bilo leto 2020 zaznamovano z epidemijo in številnimi prepovedmi in omejitvami zbiranja, sestajanja, skupnega delovanja. Čeprav dobršen del naših najbolj aktivnih članov spada v »generacijo 65+«, nam je uspelo v zelo kratkem času nadomestiti sestanke v živo z organiziranimi tele-konferencami (TK), da smo svoje delo lahko nemoteno nadaljevali in ga deloma celo nadgradili. Za vsak sestanek ali TK, ki jih praviloma imamo vsak drugi torek, je bil oblikovan zapisnik, ki danes predstavlja osnovo za podrobnejši pregled našega delovanja.

Če obseg te dejavnosti prevedemo v nekaj številk, dobimo naslednjo sliko:

1. Število običajnih sestankov PS: 9;
2. Število tele-konferenc: 18;
3. V letu 2020 so člani SINTEZE-KCD objavili preko 20 člankov v tiskanih medijih in nekajkrat nastopili v živo v avdio-vizualnih medijih.
4. Udeležba na vseh 27 sestankih je bila med 10 in 20 članov in se spreminja v odvisnosti od obravnavane tematike in oblike sestanka – pri telekonferencah lažje sodelujejo člani iz vse Slovenije.

Nekaj vsebinskih poudarkov o delu v letu 2020.