Bodo naslednje volitve legalne in legitimne?

Zadnje javnomnenjske ankete ka┼żejo, da se cikli─Źno ponavlja dejstvo, ko podpora aktualni oblasti nezadr┼żno pada, hkrati pa se kar polovica volilnega telesa ne more opredeliti, kateri politi─Źni stranki bi zaupala svoj glas. ─îe se bo naslednjih (rednih ali pred─Źasnih) volitev glede na nekajletni trend udele┼żila manj kot polovica volivcev, bo to pomenilo, da bo vladajo─Źa koalicija vladal v imenu dobre ─Źetrtine vseh volilnih upravi─Źencev. Vsekakor legalno, vendar s hudo vpra┼íljivo legitimnostjo.
┼Że slabo desetletje se dogaja, da noben sklic dr┼żavnega zbora svoje naloge ne izpelje do konca, po teko─Źem traku se menjavajo vlade in ministri, zakonodaja s ┼ítevilnimi spremembami postaja vedno bolj nepregledna, celovitih re┼íitev pa je zelo malo. Dr┼żavni zbor je tudi glede na moje izku┼ínje vedno bolj glasovalni stroj vladajo─Źe koalicije in tudi predstavnica vrhovnega sodi┼í─Źa je na seji komisije dr┼żavnega sveta izjavila, da nimamo ve─Ź demokrati─Źne delitve na tri veje oblasti, pa─Ź pa zgolj dualni sistem.
Enega od klju─Źnih razlogov za tak┼íno stanje vidim v sedanji volilni in referendumski zakonodaji, ki ni v skladu s tretjim ─Źlenom ustave, po katerem ima v na┼íi dr┼żavi oblast ljudstvo, izvr┼íuje pa jo neposredno in posredno z volitvami. Politi─Źna elita je pred nedavnim pravico do referenduma mo─Źno omejila (kako lahko ljudstvo odlo─Źa o svoji usodi, ─Źe ne more neposredno odlo─Źati o zakonih, povezanih s financami, in o mednarodnih pogodbah?), ┼íe pred tem pa v letu 2000 kljub presoji ustavnega sodi┼í─Źa v nasprotju z voljo ljudstva v ustavi dolo─Źila proporcionalni volilni sistem.
80. ─Źlen ustave poleg sorazmernega predstavni┼ítva in ┼ítiriodstotnega volilnega praga dolo─Źa, da imajo volivci odlo─Źilen vpliv na izbiro kandidatov. V ┼íestnajstih letih, ki so sledila ustavni spremembi, je bilo kar nekaj poskusov, da bi s spremembo ali dopolnitvijo volilnega sistema udejanili ustavno dolo─Źilo o odlo─Źilnem vplivu volivcev (uvedba absolutnega preferen─Źnega glasu, dvokro┼żnega ve─Źinskega volilnega sistema ali kombiniranega sorazmernega in ve─Źinskega volilnega sistema), vendar noben dr┼żavnozborski sestav ni zbral potrebne dvetretjinske ve─Źine za spremembo volilne zakonodaje.
To dejstvo ne pomeni le tega, da se poslanci, ki so po ustavi predstavniki vsega ljudstva, preprosto po┼żvi┼żgajo na ustanovni dr┼żavni dokument, voljo ljudi in civilnodru┼żbene pobude, temve─Ź tudi to, da so bile v tem ─Źasu vse volitve izpeljane v nasprotju s klju─Źnim dolo─Źilom 80. ─Źlena ustave. Da volivci dejansko nimajo odlo─Źilnega vpliva na izbiro kandidatov, dokazujejo analize zadnjih nekaj volitev v dr┼żavni zbor, tudi tistih iz leta 2014. Da je s sedanjim volilnim sistemom nekaj globoko narobe, izpri─Źuje ravno dogajanje v tem letu, ko je stranka, ki ima dale─Ź najve─Ź ┼żupanov, izpadla iz dr┼żavnega zbora, najve─Źja koalicijska stranka, ki ima kar 36 poslancev, pa na kasnej┼íih lokalnih volitvah ni dobila niti enega ┼żupana.
─îeprav Zakon o dolo─Źitvi volilnih okrajev zahteva, da so poslanci izvoljeni na pribli┼żno enako ┼ítevilo volilnih upravi─Źencev, so razlike med najmanj┼íim in najve─Źjim volilnim okrajem skoraj v razmerju ena proti ┼ítiri: 8000 volivcev najmanj┼íi in 30000 volivcev najve─Źji volilni okraj.
Sedanji volilni sistem omogo─Źa izrazito neenakomerno pokritost dr┼żave z izvoljenimi predstavniki ljudstva, saj ima veliko volilnih okrajev po dva izvoljena poslanca (eden celo tri), kar ─Źetrtina vseh volilnih okrajev pa sploh nima svojega predstavnika v dr┼żavnem zboru. Ta dejstva so v izrazitem nasprotju z v ustavi zapovedano sorazmerno zastopanostjo in (ne samo abstraktno!) zahtevo, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva.
Povsem v nasprotju z ustavno zahtevo, da morajo imeti volivci odlo─Źilen vpliv na izbiro kandidatov, pa je ┼ítevilo glasov, ki so jih dobili izvoljeni poslanci . Razmerje med najve─Ź in najmanj glasovi je pribli┼żno deset proti ena, samo polovico dr┼żavnega zbora pa zasedajo poslanci, ki so v svojem volilnem okraju osvojili najve─Ź glasov. Vsi drugi so bili po ┼ítevilu glasov na drugem, tretjem in celo ─Źetrtem mestu.
Dr┼żavni svet je ┼że pred letom in pol opozoril na vse te klju─Źne pomanjkljivosti volilne zakonodaje in vlo┼żil na ustavno sodi┼í─Źe zahtevo za presojo ustreznih ─Źlenov, vendar sodi┼í─Źe kljub opozorilu, da se bli┼żajo redne volitve, sprejem popravkov volilnih zakonov pa je zaradi zahtevane dvetretjinske ve─Źine zahtevno in dolgotrajno opravilo, vloge drugega doma parlamenta ne bo obravnavalo prednostno.
Zato se lahko zgodi, da bomo imeli ┼że ─Źetrte volitve zapored, ko bodo volivci kupovali ma─Źka v ┼żaklju, mno┼żi─Źno glasovali za ┬╗Nenjega┬ź in posledi─Źno dobili veliko ┼ítevilo povsem neizku┼íenih in neprepoznavnih poslancev. Pravzaprav je svojevrsten paradoks, da so ravno tiste volitve, ki odlo─Źajo o sestavi zakonodajnega organa oblasti in imajo posledi─Źno najve─Źji vpliv na ┼żivljenje in delo posameznega volivca, najmanj demokrati─Źne in z najmanj┼ío legitimnostjo. Tako volitve v evropski parlament kot lokalne in predsedni┼íke volitve (prve z absolutnim preferen─Źnim glasom in druge z dvokro┼żnim ve─Źinskim sistemom) veliko bolje uresni─Źujejo ustavno na─Źelo, da morajo imeti volivci odlo─Źilen vpliv na izbiro kandidatov.
Tisti kandidati za politi─Źno funkcijo, ki so izvoljeni po dvokro┼żnem ve─Źinskem sistemu, imajo ob nedvomni legalnosti tudi polno legitimnost, saj jih podpira najmanj polovica opredeljenih volivcev. ┼Że dve desetletji se v nasprotju z referendumsko izra┼żeno podporo temu volilnemu sistemu ponavlja ve─Źinsko mnenje politi─Źnih elit in nacionalnih medijev, da bi bila uvedba ve─Źinskega sistema izrazito ┼íkodljiva, pri ─Źemer se argumentacija omejuje na politi─Źne ambicije najve─Źje opozicijske stranke in na trditve, da bi se tako pove─Źala ideolo┼íka polarizacija, da bi tako dobili samo dve veliki stranki, od katerih bi ena zlahka dosegla dvetretjinsko ustavno ve─Źino in da s tem manj┼íe stranke ne bi imele mo┼żnosti priti v dr┼żavni zbor.
Prvo trditev je lahko ovre─Źi, saj ve─Źje ideolo┼íke polarizacije, kakr┼íno smo dobili po ─Źetrtstoletni uporabi proporcionalnega volilnega sistema, ne bi mogli imeti. Nasprotniki dalje pozabljajo, da relativna ve─Źina ┼íe ni absolutna in da v drugem krogu praviloma zmaga manj radikalen kandidat, ki ima ┼íir┼ío podporo. Tudi manj┼ía stranka, ki bi sicer te┼żko prestopila dr┼żavnozborski prag, bi vsaj z enim dobrim in prepoznavnim kandidatom lahko ostala v dr┼żavnem zboru. To je poleg kombiniranega edini volilni sistem, ki omogo─Źa kandidirati neodvisnim kandidatom, kar je tudi edini u─Źinkoviti na─Źin za zmanj┼íanje strankokracije in za preobrazbo negativne selekcije (┬╗va┼żno, da je na┼í┬ź) v pozitivno.
Veliko je primerov, ki dokazujejo, da Slovenci tako na lokalnih kot na predsedni┼íkih in tudi dr┼żavnozborskih volitvah ne volimo strank, pa─Ź pa osebnosti. Te zna─Źilnosti majhne dr┼żave z dvema milijonoma prebivalcev sedanji proporcionalni volilni sistem ne upo┼íteva oz. jo celo zlorablja. Z uvedbo dvokro┼żnega ve─Źinskega sistema bi dobili res prave in prepoznavne osebnosti na poslanskih sede┼żih, vsi poslanci bi imeli polno legitimnost in ob dobrem delu zagotovljeno ponovno izvolitev, samo tak volilni sistem pa bi tudi omogo─Źil pred─Źasen odpoklic slabo delujo─Źih predstavnikov ljudstva.
Zoran Bo┼żi─Ź, dr┼żavni svetnik,8.10.2016

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja