Analiza tokratnih volitev

VISOKI VLO┼ŻKI; KAJ PA DOBITKI?

Vsake volitve so do neke mere posebne in izidi vedno delno presenetijo. Za lanske, pred─Źasne volitve, je mogo─Źe re─Źi, da so bile izsiljene, ker so tako koalicijski partnerji vodilne vladne stranke SD (zlasti Zares) kot tudi vodilna opozicijska stranka pri─Źakovali uspeh; SDS je stavila celo na absolutno zmago, ─Źe ji uspe spodnesti vlado in izsiliti pred─Źasne volitve; hkrati pa se ji je mudilo, saj bi se razmere v gospodarstvu lahko za─Źele izbolj┼íevati. Izid pa je marsikoga presenetil in pretresel, ker┬á se je prvi─Ź zgodilo, da sta bili zelo uspe┼íni novi stranki, ki sta se pojavili tik pred volitvami in najbr┼ż res izrinili iz Dr┼żavnega zbora LDS in Zares, ─Źetudi sta ti dve stranki sami veliko naredili za to, da sta se priskutili volivcem. Poleg tega izid lahko razumemo celo kot neke vrste kazen za glavne krivce za pred─Źasne volitve, za Zares in delno tudi za SDS, ki si je obetala celo nad 50 % glasov in jih dobila pol manj. Prodor novih strank je pozitivno presene─Źenje, ─Źeprav velja upo┼ítevati, da se na hitro sestavljenima listama lahko ┼íe marsikaj zgodi; tudi osip; ─Źe ne bosta igrali klju─Źnih vlog v prihodnji koaliciji. Prav s tega vidika je treba razumeti ravnanje Dr┼żavljanske liste Gregorja Viranta (DLGV) po volitvah, ki je sku┼íala prepre─Źiti, da bi pri┼ílo do koalicije, v kateri bi igrala izrazito dominantno vlogo ali Pozitivna Slovenija ali SDS.

Izid volitev je spet zagaten. ─îeprav se pri nas vse stranke predstavljajo kot bolj ali manj sredinske, se zdi, da so desne in leve spet tako reko─Ź izena─Źene. Stranke, ki se predstavljajo kot leve oziroma levo sredinske, Pozitivna Slovenija, SD in DESUS, so dobile 44 sede┼żev; brez stranke DESUS, ki se vede nepredvidljivo, celo koketno in se spogleduje zdaj z eno zdaj z drugo stranjo po na─Źelu ┬╗kdo da ve─Ź?┬ź, 36 mest. Na drugi strani so nesporno desne oziroma desno sredinske stranke, SDS, SLS in NSi, ki imajo skupaj ravno tako 36 poslanskih mest. Vsaj pogojno pa lahko prej na to stran kot na levo ali v sredino, uvrstimo tudi DLGV (8 mest), ki jo javnost dojema kot najbolj ┬╗neoliberalno┬ź in kot stranko, ki se zavzema za red, spo┼ítovanje pravil in ni┼żjo javno porabo na ra─Źun dru┼żbenih dejavnosti, kar vse jo ume┼í─Źa bolj desno kot levo, ─Źeprav se sama predstavlja kot izrazito sredinsko stranko, ┬╗u┼żiva┬ź v vlogi ┬╗jezi─Źka na tehtnici┬ź in si sku┼ía zagotoviti ─Źim ugodnej┼íi pogajalski polo┼żaj za doseganje svojih programskih in kadrovskih ciljev. Zato so pogajanja o koaliciji negotova in te┼żka.

Vsaj del razlogov za te te┼żave je pripisati temu, kako in zakaj je pri┼ílo do pred─Źasnih volitev, nadalje poteku predvolilne kampanje, ki v resnici ni potekala kot predvsem tekmovanje med programi strank, kot so napovedovale stranke pred za─Źetkom kampanje in zlasti temu, kako so kampanjo spremljali in usmerjali mediji, zlasti elektronski. Bistveno stranpot predvolilne kampanje so spodbudili mediji, ki so usmerjali pozornost javnosti. Gre za ┼íkodljivo redukcijo volitev na volitve mandatarja, saj naposled skoraj nih─Źe ni ve─Ź razmi┼íljal o tem, da bomo volili poslance, 90 ljudi, ki bodo zasedli mesta v organu, ki mu v na┼íi ureditvi pripada najve─Ź oblasti in mo─Źi. Postalo je tako reko─Ź vseeno, kdo vse bo sedel in razpravljal in glasoval v Dr┼żavnem zboru; ali bodo to sposobni, razgledani ljudje s ┼íirokim obzorjem, strpni in sposobni poslu┼íati drug drugega ali samo pokorni izvajalci nalog, ki jim jih bodo postavljali strankarski voditelji. Programi, ki naj bi odgovarjali na vpra┼íanje, kako bi stranke re┼íevale Slovenijo iz vsesplo┼íne krize in ne samo na vpra┼íanja o gospodarski politiki in re┼íevanju te┼żav javnih financ, so postali nepomembni. Elektronski mediji, ki so organizirali predvolilna soo─Źenja, so se osredoto─Źali na dvoje, troje vpra┼íanj: kako si morebitni mandatarji predstavljajo re┼íevanje gospodarstva in┬á zdravljenje ┬╗bolnih┬ź javnih financ in kdo med njimi je v preteklosti bolj in najbolj kr┼íil zakone in moralne norme, se okori┼í─Źal na ra─Źun dostopa do informacij in svojega vpliva, neupravi─Źeno bogatel ipd. Povpre─Źen volivec, ki ni ve┼í─Ź brskanja po spletu ali dovolj zagnan, da bi sku┼íal najti natisnjene programe strank, se s celotnimi programi strank pravzaprav ni mogel seznaniti. Na domove smo v obliki ┬╗─Źasnikov┬ź dobili programe dveh, treh strank, na lokalnih ┬╗soo─Źenjih┬ź so kandidati za poslance ponavljali izjave strankarskih prvakov ali pa, v posameznih primerih, razlagali nekaj tretjega; med soo─Źenji na glavnih televizijah pa so prvaki pod pritiskom voditeljev, ki so v─Źasih delovali ┼że kot zasli┼íevalci na policijski postaji, ponavljali predvsem dve mantri: ┬╗treba je o┼żiviti gospodarstvo!┬ź, ne da bi kdo povedal, kako in ┬╗poskrbeli bomo za nova delovna mesta!┬ź, ne da bi kdo povedal, kaj naj bi znova zaposleni ljudje proizvajali in komu bi to prodali. Preostali ─Źas je bil porabljen za zasli┼íanja, kdo je prikril kak┼íno pogodbo, kdo svoje lastnine ni vpisal v zemlji┼íko knjigo in zakaj je ni vpisal itd. Premalo je bilo sli┼íati o dejanskih razmerah in razmerjih v slovenski dru┼żbi; o tem, da celo statisti─Źni podatki ka┼żejo, da se je dru┼żba zelo spremenila, in da izklicevanje tradicionalnih vrednot iz ─Źasov pred II. svetovno vojno ali takoj po njej, ni recept za moralnopoliti─Źno obnovo na┼íe dru┼żbe, ─Źetudi bo novi dru┼żinski zakonik na referendumu br┼żkone padel prav v imenu teh vrednot. Premalo je bilo sli┼íati kak┼íno strategijo razvoja Slovenije zagovarja katera od strank, razen tega, da je pa─Ź tem zahtevam Bruslja treba ugoditi.

Zaradi vsega tega je v bistvu ostala prikrita resnica teh volitev, ki so, kljub druga─Źnemu videzu, ostale v risu zgodovinskega razkola med Slovenci, ki ga ne samo ve─Źji del politike, temve─Ź tudi drugi centri mo─Źi vzdr┼żujejo in celo poglabljajo ┼że ves ─Źas po osamosvojitvi, ─Źeprav je plebiscit leta 1991 bil in pokazal mo┼żnost preseganja tega razkola in sprave. Usmerjanje predvolilne kampanje, ─Źetudi morda motivirano prav s te┼żnjo, da kampanja ne bi bila znova preobremenjena z razvnemanjem razklanosti na ┬╗ta rde─Źe┬ź in ┬╗ta bele┬ź, s te┼żnjo, da je treba kandidate prisiliti, naj govorijo o ┬╗politi─Źno pomembnih temah┬ź, pri ─Źemer je napaka v oceni, da so politi─Źno pomembne samo teme, ki zadevajo gospodarstvo in javne finance, je prepre─Źilo, da bi pred volitvami spregovorili o krizi slovenske dru┼żbe v celoti in si priznali, da je anahronisti─Źni razkol ┼íkodljiv za vse, in da je treba kompetentno spregovoriti o klju─Źnih temah prihodnosti in zato so stranke, ki so to posku┼íale, do kraja pogorele (TRS, SMS-Zeleni Evrope, Demokrati─Źna stranka delaÔÇŽ). Razkol je obstal in deloval tudi zato, ker so ga sku┼íali nevtralizirati in prese─Źi tako, da so ga prikrivali,┬á hkrati pa je vseeno bilo re─Źeno, da je za to, da bo vlada u─Źinkovita, potrebno odlo─Źno podpreti ali eno ali drugo stran in omogo─Źiti stanje, v katerem dialog in dogovarjanje ne bosta potrebna.

Za to ugotovitev pri─Źajo rezultati volitev in povolilno dogajanje. ─îeprav je do volitev pri┼ílo zato, ker vlada ni bila uspe┼ína v re┼íevanju┬á iz krize in bi naj volitve omogo─Źile, da dobimo verodostojno in opravilno sposobno koalicijo, so ┼że predvolilni postopki pri─Źali, da gre ┼íe za en spopad na vse ali ni─Ź med desnico in levico oziroma med dvema ┬╗kontinuitetama┬ź. Zato je po eni strani SDS sku┼íala prepri─Źati ┬╗desne┬ź volivce, naj ji omogo─Źijo absolutno ve─Źino v Dr┼żavnem zboru in zato je na ┬╗levi┬ź strani pri┼ílo do posegov, katerih namen je bil postaviti sile, ki bodo sposobne ustaviti ┬╗desnico┬ź, ─Źetudi bo za to treba ┼żrtvovati koga od dotedanjih nosilcev leve politike. Dogajanje se je zgostilo v┬á spopad med dvema simbolnima nosilcema ┬╗kontinuitet┬ź, Jan┼ío in Ku─Źanom, ─Źeprav je preusmerjena volilna kampanja to zameglila. Seveda ne ┼żelimo ┬╗odkrivati┬ź kak┼íne navzkri┼żne zarote in podpihovati prepri─Źanja, da je vse, kar se dogaja v Sloveniji, le ┬╗vojna┬ź med dvema kontinuitetama, a res je, da smo ujeti v ta miselni vzorec. In kljub temu, da si SDS in njen vodja mogo─Źe res ┼żelita stanje, ko bo vlada lahko ─Źim bolj u─Źinkovita, kljub temu, da dejansko na politiko bolj neposredno in u─Źinkovito delujejo razni lobiji iz gospodarstva kot skupine nosilcev domnevnih kontinuitet in kljub temu, da si vsaj nekatere stranke iskreno prizadevajo misliti na prihodnost, sindrom razkola deluje, ker je tako reko─Ź vsajen v nas, gojen in spodbujan, ker se povsem obi─Źajni nesporazumi vedno razlagajo tudi s stali┼í─Źa razkola, in ker se vztrajanje pri razkolu vedno pripisuje vsakemu nasprotniku in zato postane razkol motiv za delovanje tudi vsem, ki tak motiv pripisujejo drugim, ─Źeprav zase verjamejo, da so zunaj razkola. In izka┼że se, da to stanje ustreza vsem, zlasti voditeljem, ker jih zadrtost prista┼íev kljub porazom ohranja na vodilnih mestih.

Zato smo se ponovno zna┼íli v polo┼żaju, da imamo dve nosilni stranki, ki ob vseh razlikah, druga drugo dojemata kot jedri kontinuitet razkola (ene zavezane tradiciji naveze desne politike z RKC, tradiciji istovetenja naroda s katoli┼ítvom, domobranstvom in internacionalizmom kapitala, druge navezane na tradicijo partizanstva, slovenskega ┬╗liberalizma┬ź ter novoslovenstva, panslavizma in jugoslovanstva ter seveda proletarskega internacionalizma), vmes pa so stranke, ki bi rade zbe┼żale iz ─Źarnega risa in celo ponujajo re┼íitev, ki bi demontirala demokracijo in vzela smisel volitvam. ┼áe najbolj velja to za DLGV in njenega voditelja, ki ima dvojno te┼żavo. Prvo s tem, da najbr┼ż sam ne bi ┼żelel biti uvr┼í─Źen ne na eno in ne na drugo stran, ker bo s tem vsaj za zelo dolgo ┬╗o┼żigosan┬ź in se bo ho─Źe┼í no─Źe┼í podredil eni ali drugi kontinuiteti. Drugo pa s tem, da ima najbr┼ż v svoji na hitro sestavljeni stranki in poslanski skupini ljudi, ki bi se ┼żeleli povezati na eno in ljudi, ki bi se raje navezali na drugo stran, saj┬á so se v DLGV verjetno vklju─Źevali tako ljudje, ki se ─Źutijo kot pripadnike desne sredine, pa ne bi ┼żeleli biti pod avtoritativno komando J. Jan┼íe, kakor tudi ljudje, ki po svojih pogledih spadajo na levo stran, pa jih je razo─Źaral razpad levice v donedavni vladni koaliciji. Polo┼żaj je zagaten in verjetno so vse mo┼żne re┼íitve iz tega polo┼żaja le za─Źasne. Edina prava re┼íitev je zavestna odlo─Źitev za izstop iz razklanosti in priznanje, da je sprava bila dose┼żena s plebiscitom, in da je nesmiselno vztrajati pri zahtevah po spravi kot nekak┼ínem idealnem in nedosegljivem cilju oziroma pri zahtevah po reviziji zgodovine; zavestna odlo─Źitev za soglasje o klju─Źnih strate┼íkih ciljih Slovenije.

To hkrati pomeni, da se bo treba odpovedati tudi debatam o nujnosti zamenjave volilnega sistema in zavajanju ljudi s frazami, da bi ve─Źinski volilni sistem omogo─Źil tolik┼íno u─Źinkovitost vlade, da bi to ─Źez no─Ź odpravilo tako reko─Ź vse te┼żave, ki jih ima Slovenija. To govorjenje izhaja iz ┼żelje po stanju, v katerem dialog ne bi ve─Ź bil potreben, ker bi lahko zmagovita opcija, ─Źetudi bi objektivno imela morda samo tretjinsko podporo volivcev, neomejeno vladala in sprejemala nesprejemljivo pristranske odlo─Źitve, pri ─Źemer sploh ni pomembno, ali bi bila leva ali desna. Ko pa bi pri┼íla na oblast druga stran, bi ta izvajala spremembe, ki bi bile na ravni revolucije. Dejstvo je, skratka, da je proporcionalni volilni sistem za Slovenijo in ┼íe katero od dr┼żav, ki so prevzele demokrati─Źno ureditev v zadnjem ─Źasu, klju─Źnega pomena, ker omejuje samovoljo strank in zahteva politi─Źni dialog, znotraj katerega vsaj pomembno vlogo igrajo argumenti racionalne in programske narave. Kaj pa je bolj pomembno in nujno za demokracijo kot ravno dialog?

Tone Peršak

8 odzivov na Analiza tokratnih volitev

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.