Analiza tokratnih volitev

VISOKI VLO┼ŻKI; KAJ PA DOBITKI?

Vsake volitve so do neke mere posebne in izidi vedno delno presenetijo. Za lanske, pred─Źasne volitve, je mogo─Źe re─Źi, da so bile izsiljene, ker so tako koalicijski partnerji vodilne vladne stranke SD (zlasti Zares) kot tudi vodilna opozicijska stranka pri─Źakovali uspeh; SDS je stavila celo na absolutno zmago, ─Źe ji uspe spodnesti vlado in izsiliti pred─Źasne volitve; hkrati pa se ji je mudilo, saj bi se razmere v gospodarstvu lahko za─Źele izbolj┼íevati. Izid pa je marsikoga presenetil in pretresel, ker┬á se je prvi─Ź zgodilo, da sta bili zelo uspe┼íni novi stranki, ki sta se pojavili tik pred volitvami in najbr┼ż res izrinili iz Dr┼żavnega zbora LDS in Zares, ─Źetudi sta ti dve stranki sami veliko naredili za to, da sta se priskutili volivcem. Poleg tega izid lahko razumemo celo kot neke vrste kazen za glavne krivce za pred─Źasne volitve, za Zares in delno tudi za SDS, ki si je obetala celo nad 50 % glasov in jih dobila pol manj. Prodor novih strank je pozitivno presene─Źenje, ─Źeprav velja upo┼ítevati, da se na hitro sestavljenima listama lahko ┼íe marsikaj zgodi; tudi osip; ─Źe ne bosta igrali klju─Źnih vlog v prihodnji koaliciji. Prav s tega vidika je treba razumeti ravnanje Dr┼żavljanske liste Gregorja Viranta (DLGV) po volitvah, ki je sku┼íala prepre─Źiti, da bi pri┼ílo do koalicije, v kateri bi igrala izrazito dominantno vlogo ali Pozitivna Slovenija ali SDS.

Izid volitev je spet zagaten. ─îeprav se pri nas vse stranke predstavljajo kot bolj ali manj sredinske, se zdi, da so desne in leve spet tako reko─Ź izena─Źene. Stranke, ki se predstavljajo kot leve oziroma levo sredinske, Pozitivna Slovenija, SD in DESUS, so dobile 44 sede┼żev; brez stranke DESUS, ki se vede nepredvidljivo, celo koketno in se spogleduje zdaj z eno zdaj z drugo stranjo po na─Źelu ┬╗kdo da ve─Ź?┬ź, 36 mest. Na drugi strani so nesporno desne oziroma desno sredinske stranke, SDS, SLS in NSi, ki imajo skupaj ravno tako 36 poslanskih mest. Vsaj pogojno pa lahko prej na to stran kot na levo ali v sredino, uvrstimo tudi DLGV (8 mest), ki jo javnost dojema kot najbolj ┬╗neoliberalno┬ź in kot stranko, ki se zavzema za red, spo┼ítovanje pravil in ni┼żjo javno porabo na ra─Źun dru┼żbenih dejavnosti, kar vse jo ume┼í─Źa bolj desno kot levo, ─Źeprav se sama predstavlja kot izrazito sredinsko stranko, ┬╗u┼żiva┬ź v vlogi ┬╗jezi─Źka na tehtnici┬ź in si sku┼ía zagotoviti ─Źim ugodnej┼íi pogajalski polo┼żaj za doseganje svojih programskih in kadrovskih ciljev. Zato so pogajanja o koaliciji negotova in te┼żka.

Vsaj del razlogov za te te┼żave je pripisati temu, kako in zakaj je pri┼ílo do pred─Źasnih volitev, nadalje poteku predvolilne kampanje, ki v resnici ni potekala kot predvsem tekmovanje med programi strank, kot so napovedovale stranke pred za─Źetkom kampanje in zlasti temu, kako so kampanjo spremljali in usmerjali mediji, zlasti elektronski. Bistveno stranpot predvolilne kampanje so spodbudili mediji, ki so usmerjali pozornost javnosti. Gre za ┼íkodljivo redukcijo volitev na volitve mandatarja, saj naposled skoraj nih─Źe ni ve─Ź razmi┼íljal o tem, da bomo volili poslance, 90 ljudi, ki bodo zasedli mesta v organu, ki mu v na┼íi ureditvi pripada najve─Ź oblasti in mo─Źi. Postalo je tako reko─Ź vseeno, kdo vse bo sedel in razpravljal in glasoval v Dr┼żavnem zboru; ali bodo to sposobni, razgledani ljudje s ┼íirokim obzorjem, strpni in sposobni poslu┼íati drug drugega ali samo pokorni izvajalci nalog, ki jim jih bodo postavljali strankarski voditelji. Programi, ki naj bi odgovarjali na vpra┼íanje, kako bi stranke re┼íevale Slovenijo iz vsesplo┼íne krize in ne samo na vpra┼íanja o gospodarski politiki in re┼íevanju te┼żav javnih financ, so postali nepomembni. Elektronski mediji, ki so organizirali predvolilna soo─Źenja, so se osredoto─Źali na dvoje, troje vpra┼íanj: kako si morebitni mandatarji predstavljajo re┼íevanje gospodarstva in┬á zdravljenje ┬╗bolnih┬ź javnih financ in kdo med njimi je v preteklosti bolj in najbolj kr┼íil zakone in moralne norme, se okori┼í─Źal na ra─Źun dostopa do informacij in svojega vpliva, neupravi─Źeno bogatel ipd. Povpre─Źen volivec, ki ni ve┼í─Ź brskanja po spletu ali dovolj zagnan, da bi sku┼íal najti natisnjene programe strank, se s celotnimi programi strank pravzaprav ni mogel seznaniti. Na domove smo v obliki ┬╗─Źasnikov┬ź dobili programe dveh, treh strank, na lokalnih ┬╗soo─Źenjih┬ź so kandidati za poslance ponavljali izjave strankarskih prvakov ali pa, v posameznih primerih, razlagali nekaj tretjega; med soo─Źenji na glavnih televizijah pa so prvaki pod pritiskom voditeljev, ki so v─Źasih delovali ┼że kot zasli┼íevalci na policijski postaji, ponavljali predvsem dve mantri: ┬╗treba je o┼żiviti gospodarstvo!┬ź, ne da bi kdo povedal, kako in ┬╗poskrbeli bomo za nova delovna mesta!┬ź, ne da bi kdo povedal, kaj naj bi znova zaposleni ljudje proizvajali in komu bi to prodali. Preostali ─Źas je bil porabljen za zasli┼íanja, kdo je prikril kak┼íno pogodbo, kdo svoje lastnine ni vpisal v zemlji┼íko knjigo in zakaj je ni vpisal itd. Premalo je bilo sli┼íati o dejanskih razmerah in razmerjih v slovenski dru┼żbi; o tem, da celo statisti─Źni podatki ka┼żejo, da se je dru┼żba zelo spremenila, in da izklicevanje tradicionalnih vrednot iz ─Źasov pred II. svetovno vojno ali takoj po njej, ni recept za moralnopoliti─Źno obnovo na┼íe dru┼żbe, ─Źetudi bo novi dru┼żinski zakonik na referendumu br┼żkone padel prav v imenu teh vrednot. Premalo je bilo sli┼íati kak┼íno strategijo razvoja Slovenije zagovarja katera od strank, razen tega, da je pa─Ź tem zahtevam Bruslja treba ugoditi.

Zaradi vsega tega je v bistvu ostala prikrita resnica teh volitev, ki so, kljub druga─Źnemu videzu, ostale v risu zgodovinskega razkola med Slovenci, ki ga ne samo ve─Źji del politike, temve─Ź tudi drugi centri mo─Źi vzdr┼żujejo in celo poglabljajo ┼że ves ─Źas po osamosvojitvi, ─Źeprav je plebiscit leta 1991 bil in pokazal mo┼żnost preseganja tega razkola in sprave. Usmerjanje predvolilne kampanje, ─Źetudi morda motivirano prav s te┼żnjo, da kampanja ne bi bila znova preobremenjena z razvnemanjem razklanosti na ┬╗ta rde─Źe┬ź in ┬╗ta bele┬ź, s te┼żnjo, da je treba kandidate prisiliti, naj govorijo o ┬╗politi─Źno pomembnih temah┬ź, pri ─Źemer je napaka v oceni, da so politi─Źno pomembne samo teme, ki zadevajo gospodarstvo in javne finance, je prepre─Źilo, da bi pred volitvami spregovorili o krizi slovenske dru┼żbe v celoti in si priznali, da je anahronisti─Źni razkol ┼íkodljiv za vse, in da je treba kompetentno spregovoriti o klju─Źnih temah prihodnosti in zato so stranke, ki so to posku┼íale, do kraja pogorele (TRS, SMS-Zeleni Evrope, Demokrati─Źna stranka delaÔÇŽ). Razkol je obstal in deloval tudi zato, ker so ga sku┼íali nevtralizirati in prese─Źi tako, da so ga prikrivali,┬á hkrati pa je vseeno bilo re─Źeno, da je za to, da bo vlada u─Źinkovita, potrebno odlo─Źno podpreti ali eno ali drugo stran in omogo─Źiti stanje, v katerem dialog in dogovarjanje ne bosta potrebna.

Za to ugotovitev pri─Źajo rezultati volitev in povolilno dogajanje. ─îeprav je do volitev pri┼ílo zato, ker vlada ni bila uspe┼ína v re┼íevanju┬á iz krize in bi naj volitve omogo─Źile, da dobimo verodostojno in opravilno sposobno koalicijo, so ┼że predvolilni postopki pri─Źali, da gre ┼íe za en spopad na vse ali ni─Ź med desnico in levico oziroma med dvema ┬╗kontinuitetama┬ź. Zato je po eni strani SDS sku┼íala prepri─Źati ┬╗desne┬ź volivce, naj ji omogo─Źijo absolutno ve─Źino v Dr┼żavnem zboru in zato je na ┬╗levi┬ź strani pri┼ílo do posegov, katerih namen je bil postaviti sile, ki bodo sposobne ustaviti ┬╗desnico┬ź, ─Źetudi bo za to treba ┼żrtvovati koga od dotedanjih nosilcev leve politike. Dogajanje se je zgostilo v┬á spopad med dvema simbolnima nosilcema ┬╗kontinuitet┬ź, Jan┼ío in Ku─Źanom, ─Źeprav je preusmerjena volilna kampanja to zameglila. Seveda ne ┼żelimo ┬╗odkrivati┬ź kak┼íne navzkri┼żne zarote in podpihovati prepri─Źanja, da je vse, kar se dogaja v Sloveniji, le ┬╗vojna┬ź med dvema kontinuitetama, a res je, da smo ujeti v ta miselni vzorec. In kljub temu, da si SDS in njen vodja mogo─Źe res ┼żelita stanje, ko bo vlada lahko ─Źim bolj u─Źinkovita, kljub temu, da dejansko na politiko bolj neposredno in u─Źinkovito delujejo razni lobiji iz gospodarstva kot skupine nosilcev domnevnih kontinuitet in kljub temu, da si vsaj nekatere stranke iskreno prizadevajo misliti na prihodnost, sindrom razkola deluje, ker je tako reko─Ź vsajen v nas, gojen in spodbujan, ker se povsem obi─Źajni nesporazumi vedno razlagajo tudi s stali┼í─Źa razkola, in ker se vztrajanje pri razkolu vedno pripisuje vsakemu nasprotniku in zato postane razkol motiv za delovanje tudi vsem, ki tak motiv pripisujejo drugim, ─Źeprav zase verjamejo, da so zunaj razkola. In izka┼że se, da to stanje ustreza vsem, zlasti voditeljem, ker jih zadrtost prista┼íev kljub porazom ohranja na vodilnih mestih.

Zato smo se ponovno zna┼íli v polo┼żaju, da imamo dve nosilni stranki, ki ob vseh razlikah, druga drugo dojemata kot jedri kontinuitet razkola (ene zavezane tradiciji naveze desne politike z RKC, tradiciji istovetenja naroda s katoli┼ítvom, domobranstvom in internacionalizmom kapitala, druge navezane na tradicijo partizanstva, slovenskega ┬╗liberalizma┬ź ter novoslovenstva, panslavizma in jugoslovanstva ter seveda proletarskega internacionalizma), vmes pa so stranke, ki bi rade zbe┼żale iz ─Źarnega risa in celo ponujajo re┼íitev, ki bi demontirala demokracijo in vzela smisel volitvam. ┼áe najbolj velja to za DLGV in njenega voditelja, ki ima dvojno te┼żavo. Prvo s tem, da najbr┼ż sam ne bi ┼żelel biti uvr┼í─Źen ne na eno in ne na drugo stran, ker bo s tem vsaj za zelo dolgo ┬╗o┼żigosan┬ź in se bo ho─Źe┼í no─Źe┼í podredil eni ali drugi kontinuiteti. Drugo pa s tem, da ima najbr┼ż v svoji na hitro sestavljeni stranki in poslanski skupini ljudi, ki bi se ┼żeleli povezati na eno in ljudi, ki bi se raje navezali na drugo stran, saj┬á so se v DLGV verjetno vklju─Źevali tako ljudje, ki se ─Źutijo kot pripadnike desne sredine, pa ne bi ┼żeleli biti pod avtoritativno komando J. Jan┼íe, kakor tudi ljudje, ki po svojih pogledih spadajo na levo stran, pa jih je razo─Źaral razpad levice v donedavni vladni koaliciji. Polo┼żaj je zagaten in verjetno so vse mo┼żne re┼íitve iz tega polo┼żaja le za─Źasne. Edina prava re┼íitev je zavestna odlo─Źitev za izstop iz razklanosti in priznanje, da je sprava bila dose┼żena s plebiscitom, in da je nesmiselno vztrajati pri zahtevah po spravi kot nekak┼ínem idealnem in nedosegljivem cilju oziroma pri zahtevah po reviziji zgodovine; zavestna odlo─Źitev za soglasje o klju─Źnih strate┼íkih ciljih Slovenije.

To hkrati pomeni, da se bo treba odpovedati tudi debatam o nujnosti zamenjave volilnega sistema in zavajanju ljudi s frazami, da bi ve─Źinski volilni sistem omogo─Źil tolik┼íno u─Źinkovitost vlade, da bi to ─Źez no─Ź odpravilo tako reko─Ź vse te┼żave, ki jih ima Slovenija. To govorjenje izhaja iz ┼żelje po stanju, v katerem dialog ne bi ve─Ź bil potreben, ker bi lahko zmagovita opcija, ─Źetudi bi objektivno imela morda samo tretjinsko podporo volivcev, neomejeno vladala in sprejemala nesprejemljivo pristranske odlo─Źitve, pri ─Źemer sploh ni pomembno, ali bi bila leva ali desna. Ko pa bi pri┼íla na oblast druga stran, bi ta izvajala spremembe, ki bi bile na ravni revolucije. Dejstvo je, skratka, da je proporcionalni volilni sistem za Slovenijo in ┼íe katero od dr┼żav, ki so prevzele demokrati─Źno ureditev v zadnjem ─Źasu, klju─Źnega pomena, ker omejuje samovoljo strank in zahteva politi─Źni dialog, znotraj katerega vsaj pomembno vlogo igrajo argumenti racionalne in programske narave. Kaj pa je bolj pomembno in nujno za demokracijo kot ravno dialog?

Tone Peršak

8 odzivov na Analiza tokratnih volitev

  1. Na strani gibanja SINTEZA med drugim pi┼íe: ÔÇťHo─Źemo so-ustvarjati razvojno uspe┼íno in socialno varno dru┼żbo in verjamemo, da lahko dose┼żemo ┼íirok konsenz za bolj┼íi dru┼żbeni sistemÔÇŁ in tudi ÔÇťda je potrebno zdru┼żiti pozitivne izku┼ínje razli─Źnih ureditev v nov dru┼żbeni in gospodarski redÔÇŁ. Kaj bo gibanje za dru┼żbeno prenovo naredilo glede trenutne politi─Źne situacije?

    Poglejmo, kaj nam pravijo politi─Źne, mnenjske in novinarske elite s ─Źimer se ne strinjam.
    1. Volivci so dali pol glasov levim pol desnim. Ni res. Izvolili nismo dveh blokov, temve─Ź tri. Po kak┼íni logiki je SLS, DLGV in DESUS treba trpati v dva bloka – razen zato, da se lep┼íe obrazlo┼żi vnaprej zami┼íljeno teorijo delitve.
    2. Volilno telo je razklano to─Źno na dve polovici. Neumnost. Volivci (slovenski dr┼żavljani) nismo skregani in sovra┼żno razklani. Krega se strankarska elita, ko se kot divje zveri tepe in trga za volilni plen. Prepri─Źan sem, da bi slovenski volivci v osemdesetih odstotkih obkro┼żili tistega, ki bi iskreno popeljal RS v bolj┼ío perspektivo in nobeden od teh volivcev se ne bi spra┼íeval ali je leve ali desne mentalitete.
    3. Mislim, da je sokriv tudi volilni sistem. V parlament pride sedem strank in tisti trenutek se za─Źne boj za zmago, saj volitve niso dale zmagovalca. ┼Żal se glede na kulturo podivjanih strankarskih voj┼í─Źakov takrat ne za─Źne dialog, pa─Ź pa plenilski boj, kjer so dovoljena vsa sredstva. Vsaj malo pa jih je le sram in zato si izmislijo mantro, da je narod razklan.
    4. Iskati je treba bolj┼íi sistem. Lahko tudi v smeri predsedni┼íkega. Vsekakor pa tudi v smeri ve─Źje neposredne demokracije, kjer bodo volivci volili ljudi z mo─Źno osebnostno integriteto in osebno odgovornostjo in ne stranke, tako kot zdaj. ─îe je treba spremeniti ustavo, ni─Ź hudega.
    5. Mo─Źni sokrivci so novinarji. Namenoma ne re─Źem mediji, kar zveni brezosebno. Zrel in odgovoren novinar bi s pravimi vpra┼íanji pomagal volivcem razkriti, da zdaj ne gre za programske razlike, pa─Ź pa preprosto za boj za oblast.

  2. Gibanje SINTEZA nima prav nobene izvr┼íilne mo─Źi, ima pa moralno obvezo in mo─Ź. Obvezo, ker se zavedamo lastnega spoznanja o globini dru┼żbene in razvojne krize ter mo─Ź, ker to kriti─Źno in javno povemo. Ena od oblik posredovanja javnosti je tudi omogo─Źanje javne tribune na teh straneh. Prav vsi poslanci so seznanjeni o tukaj┼ínjih kriti─Źnih mislih in konstruktivnih mnenjih in nekateri komentarje kar pogosto prebirajo. Seveda niso samo poslanci krivi in odgovorni za situacijo, v kateri smo. So le odslikava splo┼ínih razmer in vrh ledene gore. Zato tako poudarjamo nujnost spreminjanja celotnega dru┼żbenega okolja.

    Zavedamo se, da brez zelo ┼íirokega spoznanja in prepri─Źanja, da so spremembe dru┼żbenih vrednot, obna┼íanja in odgovornosti nujne (in seveda mo┼żne), se proces ne bo za─Źel. Tu je pa vloga medijev neizbe┼żna. Slovenci moramo dvom o sebi nadomestiti s ponosom in odlo─Źnostjo.

    V sredini februarja bomo z eminentnimi in pokon─Źnimi slovenskimi misleci organizirali javni posvet ETIKA IN VREDNOTE V POLITIKI. Skupno bomo iskali odgovore na vpra┼íanje: Kako v dejanski politi─Źni oblastni strukturi dose─Źi sanacijo politike in upravljanja dr┼żave ter kako preiti na vi┼íjo, kakovostnej┼ío raven ?

  3. Marko,
    v bistvu se strinjam z vsemi va┼íimi ugotovitvami in bom v nadaljevanju dodal ┼íe svoje videnje. Najprej pa na vpra┼íanje “Kaj bo gibanje za dru┼żbeno prenovo naredilo glede trenutne politi─Źne situacije?┬ź Gibanje kot tako zdaj ne more kaj dosti konkretnega, saj ne delujemo kot formalno organizirana skupina. Sodelavcem in simpatizerjem gibanja pa posredujemo stali┼í─Źa posameznikov iz gibanja in zunaj njega, ki so v skladu z na┼íim programskim dokumentom. S tem sku┼íamo vplivati na javno mnenje in na┼ía stali┼í─Źa sporo─Źati odgovornim politikom. Vse, ki imajo interes vabimo, da sodelujejo v tej izmenjavi mnenj in predlogov. ─îim ve─Ź bo odzivov, tem mo─Źnej┼íi bo pritisk civilne dru┼żbe na politi─Źne strukture.

    Zdaj pa moj komentar.
    Presenetljiv izid tako na pred─Źasnih volitvah kot ob izvolitvi mandatarja za sestavo nove vlade je po mojem odraz velike zmede na politi─Źnem podro─Źju, pa tudi odraz tega, da gre vodstvom politi─Źnih strank bolj za oblast kot za dobro dr┼żave in dr┼żavljanov. Razlike med programi razli─Źnih politi─Źnih opcij namre─Ź niso izrazite, zato menim, da predvsem ni politi─Źne volje za to, da bi na┼íli konsenz za oblikovanje u─Źinkovite vlade. Rezultati volitev so jasni. Na volitvah je dobil ┬╗nezaupnico┬ź prvak SDS g. Jan┼ía. Toda tudi Jankovi─Źeva stranka ni dobila ve─Źine glasov volivcev; dobila jih je sicer najve─Ź, a dejstvo je, da je ve─Ź kot 70% volivcev glasovalo proti njemu. In prav tako proti Jan┼íi. Ni res, da se je volilno telo razdelilo tako, da pol podpira Jan┼ío, pol pa Jankovi─Źa. Ve─Źina volivcev dejansko podpira tretjo mo┼żnost. Na pol se je razdelila le poslanska struktura ob oblikovanju koalicije pod vodstvom g. Jankovi─Źa, zato ni mogel biti izvoljen za mandatarja. In podobno se utegne zgoditi tudi Jan┼íi, ─Źe bo predlagan za mandatarja. Ka┼że, da ta scenarij sestavljanja vlade nima mo┼żnosti za uspeh, saj vlada z minimalno ve─Źino gotovo ne bo mogla uspe┼íno delovati. Morda je vseeno najbolj┼ía mo┼żnost vlada narodne enotnosti, ki bi jo sestavljali ministri iz vrst vseh politi─Źnih strank, predsednik vlade pa naj bi bil izbran izmed kandidatov zunaj kroga prvakov politi─Źnih strank, strokovno kompetenten, politi─Źno nevtralen in neobremenjen z eti─Źno dvomljivimi dejanji v preteklosti. To bi bilo po mojem mnenju ┼íe najbolj v skladu z voljo volivcev. Navsezadnje je velika ve─Źina volivcev izglasovala NE za Pozitivno Slovenijo in NE za SDS. Morda je to res neobi─Źajno razumevanje na volitvah izra┼żene volje dr┼żavljanov, a menim, da ni v neskladju z na─Źeli demokracije. V neobi─Źajnih razmerah je pa─Ź treba poiskati tudi neobi─Źajne re┼íitve.
    ─îe politi─Źne stranke mislijo, da Slovenija takega ─Źloveka ne premore, so morda ┼íe ene pred─Źasne volitve res edini izhod. Vendar bi tokrat volili tudi predsednika vlade neposredno! Izjemne razmere pa─Ź !

  4. Jo┼że P. Damjan pi┼íe: Slovenski volivci so neverjetni, vedno volijo tako, da uravnote┼żijo politi─Źni prostor in nekateri to vidijo kot politi─Źno pat pozicijo. Ni pa res, da je brezvladje absolutno slabo. ─îe nima┼í vlade, pa─Ź vlada ne more delati neumnostiÔÇŽ..
    In dalje. Ni res, da bo prihodnja vlada, ─Źe bo lahko konstituirana, izvedla kakr┼ínekoli reforme, kajti z Desusom v vladi nikoli ne bo reform. Katerakoli vlada z Desusom se bo reformam raje vnaprej odpovedala, kot da bi tvegala izstop Desusa iz koalicije in s tem svoj obstanek. Z Desusom v vladi si Slovenija tlakuje pot v ┼íe ve─Źje zadol┼żevanje in javnofinan─Źno destabilizacijo. Zato je za dr┼żavo in za nas davkopla─Źevalce bolje, da nimamo vlade, kot tako, kjer bi odlo─Źilne glasove prina┼íal Desus. Kdorkoli vam danes zagotavlja, da potrebuje Desus za sestavo stabilne in operativno sposobne vlade, z vami manipulira in vam la┼że v obraz. ┼Żeli si samo oblasti, za katerokoli ceno.
    Torej, vse stranke, ki se zavedajo, da tudi ponovne volitve ne re┼íujejo ni─Źesar, se lahko odlo─Źijo le za oblikovanje nekak┼íne prehodne vlade narodne enotnosti ali pomagajo pri oblikovanju tehni─Źne vlade, ki bi jo vse stranke podprle. To bi bila projektna prehodna vlada z mandatom izvesti nujne reforme in stabilizirati javne finance. Mandat take vlade bi trajal do zaklju─Źka izpeljave reformnih ukrepov, najve─Ź 2 ÔÇô 3 leta, nakar bi sledile parlamentarne volitve. Tista vlada, ki bo izvedla nujne reforme, po kon─Źanem mandatu zaradi nepriljubljenosti ne bo imela prav nobene mo┼żnosti za ponovno izvolitev.
    Ve─ŹÔÇŽ

  5. Z Damjanom se strinjam glede Desusa, vendar obstajata ┼íe dve mo┼żnosti, kar sem ┼że enkrat zapisala. Tudi Jankovi─Ź bi lahko sestavil operativno vlado, ─Źe bi pridobil SLS. In prav tako tudi Jan┼ía, ─Źe pridobi SD.

  6. Predlog g. Damijana za re┼íitev kompetentnega mandatarja in vlade je iz tehni─Źnega vidika vsekakor sprejemljiv. Vendar stranke in posledi─Źno poslanci, ki so si (ponovno) zagotovili ┬╗ugodna┬ź delovna mesta za naslednja ┼ítiri leta, razmi┼íljajo povsem druga─Źe. Glade na dejstvo, da nobena stranka na volitvah ni dobila absolutne prednosti, je ┬╗politi─Źna te┼ża┬ź majhnih strank nenormalno porastla, kar se ka┼że tudi v njihovih zahtevah po ministrskih mestih oz. udele┼żbi pri upravljanju dr┼żave. Pri tem je javno govorjenje o nacionalnem interesu le lepore─Źje, saj je v ospredju interes po vladanju za vsako ceno. Pri tem pa ni korektno obsojati le male stranke, ki le izkori┼í─Źajo nastalo politi─Źno situacijo, ampak je glavna odgovornost na velikih. Le te imajo vse mo┼żnosti in so zato tudi najbolj odgovorne, da najdejo kakr┼íno koli re┼íitev za izhod iz nastale politi─Źne situacije.

  7. Ignorirajmo ugrabitelje ideologijÔÇŽÔÇŽÔÇŽÔÇŽ !!
    Slovenska politika je na dnu, na razpotju, ki ne nakazuje smeri izhoda. Izhod pa je na dosegu roke, vendar se ga ne ┼żeli videti. Tak┼íno stanje generira mno┼ítvo osebnih interesov, ki iz ozadja usmerja vrh Slovenske politike. Iz ozadja vodijo politiko in ji tudi diktirajo smer, ter dolo─Źajo kolik┼ína mora biti ideolo┼íka razli─Źnost in koliko in kdaj se mora po potrebi oddaljevati, ko pa─Ź rabijo ┬╗razklanost┬ź. Volitve 4.12.2012 so dale rezultat, ki so ga naredili, ┼żeleli in tudi dobili tisti, ki se napajajo na antagonisti─Źnih odnosih, za katere je ┼żal slovenska dru┼żba izjemno dovzetna. Za ustvaritev potrebnega volilnega rezultata vpre┼żejo agencije in medije, oboje podprejo s kapitalom neznanega oz. dvomljivega izvora.
    Vse politi─Źne stranke, ne glede na ideolo┼íko razli─Źnost, ki pa je bolj umetna, kot realna, so si enotne, da je dr┼żava Slovenija v izjemno resnih te┼żavah in da je za premostitev teh te┼żav potrebna predvsem enotnost in povezovanje vseh akterjev dru┼żbe. To spoznanje je ob─Źe in ga vsi sprejemamo. Toda ali lahko akterji iz ozadja na predpostavki, da razlik skoraj ni oz. so zanemarljive, lahko sploh pre┼żivijo? Za ohranjanje svojih pomembnih polo┼żajev v odvisnosti od situacije in potrebe usmerjajo nivo zaostrovanja ideolo┼íkih nasprotij. Tudi zato smo sedaj po pred─Źasnih volitvah obti─Źali nekje vmes, brez resne mo┼żnosti za ─Źvrsto vlado. Parlamentarni dru┼żbeni red se generira na nasprotjih in ─Źe jih ni, jih je potrebno napraviti.
    Pristopimo h konkretnemu primeru. Imamo dva skoraj enaka dose┼żka na volitvah, eden je bil progla┼íen za zmagovalca, drugi pa pora┼żenca. Prvi, progla┼íen za zmagovalca je to prilo┼żnost ┼że dobil in jo tudi preizkusil ÔÇô neuspe┼íno, drugi pa bo to prilo┼żnost prej ali slej dobil. Pa vendar ta dva, ─Źeprav najve─Źja, nista najpomembnej┼ía. Najpomembnej┼íi izpadejo najmanj┼íi?! In kje zdaj delujejo skriti ┬╗suflerji┬ź, ki iz ozadja usmerjajo politiko in dolo─Źajo mo┼żne povezave. Primer: Desus je generacijska stranka. Starej┼íi oz. upokojenci so v povpre─Źju povpre─Źje vseh Slovencev. Torej enako ideolo┼íko narazen. Torej je Desus prav lahko ali na enem ali na drugem polu, samo ni─Ź sprememb”! In na to ┬╗suflerji┬ź iz ozadja igrajo, saj jim je edini cilj ohranitev svojega vpliva in svojih pozicij ÔÇô za vsako ceno. Samo nobenih sprememb!
    Sedaj je nastopil ─Źas, da se hiti po─Źasi in da odkrijemo in razkrijemo ugrabitelje ideologij in ideje sprostimo tako, da ugrabitelje iztrgamo iz na┼íega tkiva in jih umestimo tja, kjer si zaslu┼żijo; t.j. na obrobje dru┼żbenega dogajanja.

  8. Andrej Lenar─Źi─Ź

    Dejansko stanje stvari, 21.1.2012

    Seveda je mogo─Źe, da se posamezniki in morebiti celo ve─Źji del javnosti navdu┼íuje nad dejanji in dose┼żki vodstev in aparatov politi─Źnih strank, “stricev in tet” v ozadju in samih predstavnikov vsega ljudstva. Ampak to, kar so po─Źeli in dosegli ta ─Źas vsi po vrsti – vse do samega predsednika dr┼żave – je ena sama mlaku┼ża komaj pojmljivih kr┼íitev zakonodaje in same ustave, najvi┼íjega zakona v dr┼żavi:
    – Predsednik dr┼żave je na obvezna posvetovanja glede mandatarja za sestavo vlade sprejemal predsednike strank. ─îlen 111. Ustave jasno in dolo─Źno terja, da se posvetuje z vodji poslanskih skupin!
    – Dr┼żavni zbor je o predlaganem kandidatu za predsednika vlade glasoval javno – velika ve─Źina poslancev ali sploh ni glasovala ali pa je pokazala, kako so glasovali. Ustava zahteva tajno, brezpogojno tajno glasovanje: ─îlen 111. Ustave, druga alinea “…Glasovanje je tajno.”
    – Ve─Źina predsednikov strank in vodij poslanskih skupin se je nad tem “dose┼żkom” – flagrantnim, grobim kr┼íenjem najvi┼íjega zakona – navdu┼íevala in ga postavljala za zgled demokrati─Źnosti. Celo sam predsednik dr┼żave, ki je kot re─Źeno namesto vodij poslanskih skupin vabil na posvetovanja predsednike strank, je naro─Źal strankam(!), naj premislijo o njegovih predlogih. Ustava seveda terja, da svoje predloge posreduje poslanskim skupinam.

    Po sto letih izkustev s prav posebnim pojmovanjem dr┼żave in prava v stilu “kadija tu┼żi, kadija sudi”, z grozovitostmi revolucionarne justice in ble┼í─Źe─Źimi dose┼żki socialisti─Źnega in samoupravljalskega dojemanja dr┼żave in prava v njegovi sprevr┼żeni balkanski varianti, je nemogo─Źe biti presene─Źen nad dogajanjem in odzivom ve─Źjega dela vpletenih in javnosti. Kar se Janezek nau─Źi, to pa─Ź Janez zna. Toliko bolj temeljito, ─Źe se mu uresni─Źujejo sanje, da bi sistem, ki je medtem drugod sramotno propadel, deloval vse bolj uspe┼íno ad infinitum. Bedna, tragikomi─Źna ustavnopravna farsa, ki smo ji pri─Źa in smo vsi njene ┼żrtve, je nujna in neizogibna posledica dejstva, ki je na┼ía usoda, ─Źetudi jih ni veliko, ki bi se ga zavedali. Namre─Ź na┼íi vrli osamosvojitelji po vsem sode─Ź niso osamosvojili slovenskih de┼żel/dr┼żav iz Jugoslavije, v katero so leta 1918 vstopile z vso svojo ┼żivo in mrtvo, materialno in duhovno tiso─Źletno evropsko dedi┼í─Źino, marve─Ź so izvr┼íili odcepitev tvorbe, ki je iz tega nastala v ─Źasu sobivanja v ju┼żnoslovanski zdru┼żbi: Socialisti─Źno republiko Slovenijo, z vso ideolo┼íko navlako vred. Vse, kar se dogaja z nami in okoli nas, zadnji ─Źas pospe┼íeno in vse bolj kri─Źavo – anahronisti─Źno, o tem pri─Źa. Ru┼íenje temeljev parlamentarne demokracije, ustavnega reda in zakonitosti s strani najvi┼íjih predstavnikov in izvoljenih poslank in poslancev je le ┼íe potrditev, kako tonemo.

    Namesto ┼żlahtne evropske demokrati─Źne ureditve, ki smo jo – na┼íi predniki – tiso─Ź let in ve─Ź soustvarjali in ustvarili (─Źeprav nam je ve─Ź kot pol stoletja ni bilo dano u┼żivati), so dedi─Źi sprevr┼żenega pojmovajna dr┼żave in dru┼żbene ureditve, bojevniki in epigoni prizadevanj za bolj┼ío – trajnej┼ío Partijo, ZSMS in Jugoslavijo, iz skrbno pripravljene ve─Źstrankarske parlamentarne ureditve na┼íe dr┼żave napravili ne eno, marve─Ź kar ve─Źglavega partijskega zmaja. Razlika od komunisti─Źne enopartijske dikature je le v tem, da ima ta zmaj ve─Ź glav – ve─Ź partij. V tem je morebiti tudi izvirni dose┼żek omenjenih dedi─Źev in epigonov.

    Ni upanja, da se bo na┼íel vitez, ki bi storil kaj z glavami – kajti to so pravljice, in glav je veliko, in vedno zraste nova.

    Genijalno, ni kaj. Andrej Lenar─Źi─Ź

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja