Algoritmi (ne)sprave

Konflikt med etikama demokracije in avtoritarizma ni edini razlog za nespravnost. Tudi pri oblikovanju vlade uporabljamo re┼íitev, ki politiko mo─Źno razdvaja – koalicijska vlada.
Ve─Ź ali manj isti razlogi, zaradi katerih je na┼ía demokracija vse bolj ┼íibka, povzro─Źajo tudi vse ve─Źjo razdvojenost dru┼żbe.
Politi─Źne razprtije = Neu─Źinkovito upravljanje dr┼żave.

Slovenci smo politi─Źno vse bolj razdvojeni. Vzroke za to nesre─Źno ravnanje pojasnjuje Iztok Simoniti v obse┼żnem tekstu z gornjim naslovom. ─îe sem ga pravilno razumel, naj bi bila te┼żava predvsem v tem, da so na┼íe spravne aktivnosti zasnovane na dveh razli─Źnih eti─Źnih sistemih, med katerima pa je nepomirljiv konflikt. Eden od njiju je etika demokracije, ki prednostno zagovarja na─Źelo, da si naj ljudje vodstvo (dr┼żave, organizacije,..) sami izberejo, to pa mora zavzeto slu┼żiti njihovim interesom. Drugi je etika mon(ote)izma ÔÇô osebno mi je bli┼żje poimenovanje ┬╗etika avtoritarizma┬ź -, njena temeljna usmeritev pa je, da se naj ─Źlovek versko podreja edinemu bogu oziroma njegovemu namestniku na Zemlji, posvetno pa vrhovnemu vodji. Klju─Źne vsebine etike demokracije so oblikovali protestanti in zato je med protestantsko in demokrati─Źno etiko veliko podobnosti, etika mon(ote)izma pa prednostno sledi usmeritvam katoli┼íke Cerkve. Da si katoli┼íka in protestantska etika nista ravno blizu, nam zgodovina nudi dovolj dokazov, razlike med njima pa se v tem ─Źasu odra┼żajo tudi v podpori, ki jo Cerkev daje avtoritarno usmerjenim politikam, najve─Źkrat v ┼íkodo demokracije.
Z gornjo razlago se da poleg te┼żav, ki jih imamo Slovenci zaradi svoje razdvojenosti, bolje razumeti tudi nekatere druge aktualne pojave, s katerimi smo se in se ┼íe sre─Źujemo predvsem v politiki. Recimo to, zakaj je med vojno slovenska Cerkev brez ve─Źjih zadr┼żkov kolabolirala z avtoritarnim fa┼íizmom, ali pa to, zakaj je demokrati─Źno upravljanje dr┼żav v protestantskih dr┼żavah u─Źinkoviteje kot v katoli┼íkih, kar je poleg drugega ena resnej┼íih zavor pri uresni─Źevanju ─Źvrstej┼íe integracije EU. Ta ─Źas pa je za nas Slovence ┼íe posebno aktualna podpora Cerkve, s katero nedvomno lahko ra─Źuna sedanji predsednik vlade pri uresni─Źevanju svoje ambicije, da demokrati─Źno upravljanje dr┼żave vsaj po vsebini nadomestil z avtoritarnim vodenjem.
Konflikt med etikama demokracije in avtoritarizma pa ni edini razlog za nespravnost nas Slovencev. Politi─Źne razprtije nam namre─Ź poglablja tudi neu─Źinkovito upravljanje dr┼żave, zaradi katerega razvojno napredujemo veliko po─Źasneje, kot bi objektivno lahko. Razlogov neuspe┼ínega upravljanja je ve─Ź, izpostaviti pa je primerno predvsem dva. Sr┼ż enega je organizacijski model demokrati─Źnega upravljanja, za katerega smo se opredelili ob osamosvojitvi. Ta je ┼íibak na dveh klju─Źnih podro─Źjih, to je pri oblikovanju zakonodajne oblasti (volilni sistem) in pri oblikovanju izvr┼íne oblasti (vlade). Aktualni volilni sistem namre─Ź mo─Źno omejuje vpliv volivcev na sestavo parlamenta in je v bistvu nedemokrati─Źen, pri oblikovanju vlade pa uporabljamo re┼íitev (koalicijska vlada), ki politiko mo─Źno razdvaja, ji ote┼żuje upravljanje dr┼żave in je tudi sicer mo─Źan avtonomen dejavnik dru┼żbenih razprtij. Obe ti sistemski ureditvi bi morali nadomestiti s takimi, ki ustrezajo demokrati─Źnim zahtevam. (┼ávica nam je pri tem lahko odli─Źen zgled). ┼Żal se politika teh prepotrebnih sprememb ne loti, med drugim tudi zato ne, ker bi bile z njimi prizadeti interesi politike, katerih ravnanje je zasnovano na etiki totalitarizma.
┼áe nekaj besed o drugem dejavniku, ki nam slabi upravljanje dr┼żave, to je neoliberalizem. Ta namre─Ź tudi v politiki uveljavlja novo zvrst etike, ki neprikrito prakticira ┬╗nevrednote┬ź, kot so la┼ż, prevara in podobno. Neoliberalna in demokrati─Źna etika sta si mo─Źno narazen, kar pa ne velja v enaki meri za razmerje med neoliberalno in avtokratsko etiko. Druga─Źe povedano, demokracijo danes spodjeda tako politika, ki temelji na avtokratski etiki, kakor tudi vse bolj aktivna neoliberalna etika. Zato je resno ogro┼żena, demokracija namre─Ź. V Evropi najbolj v dr┼żavah, ki nimajo dalj┼íih demokrati─Źnih izku┼íenj in je v njih neoliberalizem pognal mo─Źne korenine, nudijo pa tudi ugodno okolje za razvoj politik, ki jih usmerja avtoritarna etika. Mad┼żarska je lep primer za to.
Ugotavljamo torej, da ve─Ź ali manj isti razlogi, zaradi katerih je na┼ía demokracija vse bolj ┼íibka, povzro─Źajo tudi vse ve─Źjo razdvojenost dru┼żbe. Te razloge je potrebno dobro prepoznati, saj je pravilna diagnoza bolezni, kot vemo, osrednji pogoj za njeno uspe┼íno obvladovanje. Dana┼ínjo demokracijo bomo namre─Ź morali resno prenoviti (pozdraviti) in le tako jo bomo lahko ohranili; to pa je tudi najbolj zanesljiva pot (algoritem) za odpravo ┼íkodljive razdvojenosti nas Slovencev.
Andrej Cetinski, Sinteza, 28.7.2020

Dodaj odgovor

Va┼í e-naslov ne bo objavljen. * ozna─Źuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.