Odgovor je na glasovnici!

Čez mesec dni bomo odgovarjali, kakšno prihodnost hočemo. Na vprašanje se splača odgovoriti.

Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, 21. 2. 2026

Začelo se je. Vstopili smo v obdobje, ko bo ljudstvo za trenutek zares prevzelo oblast. To ne bo načelo, zapisano na ustavnem papirju, temveč realno stanje, natisnjeno na volilne glasovnice. Poteza pisala slehernega ob tistih, ki bodo glasovali, bo definirala veje oblasti za naslednja štiri leta. Če štejemo volitve v državni zbor, oblastno napravo neodvisne Republike Slovenije, so to desete volitve. Če prištejemo še tiste leta 1990, ko se je neposredno glasovalo o sedežih v skupščini, so to enajste parlamentarne volitve. Koalicija, ki jo je vodilo Gibanje Svoboda, je zdržala celoten mandat, kar je v zadnjih letih redkost. Zadnja koalicija, ki je preživela vsa štiri leta, je vodenje države prevzela leta 2004. Koalicijo je takrat vodila SDS.
Bilanca. Pred štirimi leti je glavnino oblastnih nalog prevzela ekipa, ki pred tem ni delovala v institucijah zakonodajne ali izvršilne veje oblasti. Glavnina je prišla od drugod. Premier Robert Golob je prišel iz energetike. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič iz sodstva. Finančni minister iz gospodarstva. Ministrica za kulturo iz akademskih vrst. Če štejemo vlado, ki jo je Lojze Peterle postavil leta 1990, je bila Golobova vlada petnajsta v obdobju parlamentarne demokracije. Ni bila najboljša. Daleč od tega, da bi bila najslabša. Če je prejšnja vlada, ki jo je vodil Janez Janša, med pandemijo uvedla zelo posebno stanje, je Golob državo vrnil v okvire parlamentarne demokracije s sistemi zavor in ravnovesij. Vladajoča koalicija je bila občasno štorasta, ni pa imela ambicij, da bi zganjala radikalni, destruktivni politični inženiring. Bolj je poudarila ustavno načelo o Sloveniji kot socialni državi. V pravila o delitvi dobička je vključila možnost, da imajo od te osrednje kategorije kapitalističnega sistema korist tudi zaposleni, ne le lastniki kapitala.
Vladajoča koalicija končuje mandat v času radikalnega spreminjanja mednarodnega reda. Premier Golob je leta 2024 ujel zadnje trenutke zgodovine, ko je še obstajal vtis, da so Združene države Amerike »dobrohoten hegemon«, in obiskal Bidnovo Belo hišo. Opredelitev do politike administracije Donalda Trumpa je ena od ključnih političnih opredelitev sodobnosti. S Trumpovo vladavino nastajajo elementi novega svetovnega reda, nastaja nova politična kultura, nova vrsta kapitalizma. Kapitalizma, v katerem tehnološke korporacije ne kujejo le izjemnih dobičkov, temveč svoj monopolni status izkoriščajo tudi za pobiranje fevdalne rente. Nastajajoča nova globalna ureditev še ni ustrezno poimenovana, jasno pa je, da je bolj nasilna, brezpravna, prinaša radikalno ekonomsko neenakost in fantastične možnosti nadzora.
Ko gre za nasilnost nastajajočega novega reda, obstajata dve dimenziji: ravnodušnost do genocidov se spreminja v dojemanje genocidov kot poslovnih priložnosti. V središču sodobnega kapitalističnega sistema so vzpostavljene nove paravojaške formacije, ki ne preganjajo le domnevnih nezakonitih priseljencev, temveč so potencialne tarče nasilja tudi celotne družbe.
Nasilje nad družbo, kot se riše na političnem obzorju, je večplastno. Če je pandemija covida-19 pred leti prinesla prvi alibi za nasilje, je lahko lov na migrante drugi alibi. Spopad z domnevnim antisemitizmom je tretji alibi za nove represivne prijeme. Denimo za represijo, uperjeno proti univerzam. Četrta dimenzija nasilja nad družbo je povezana s prihodnostjo. Če človeštvo kot svetovna skupnost ne bo ukrepalo proti grozljivim podnebnim spremembam, proti srhljivemu pregrevanju planeta – oceanov in kopnega –, bo sledil nov, mnogo hujši val nasilja.
Stranke, ki kandidirajo, nimajo enakih vizij naše prihodnosti. Te vizije se bistveno razlikujejo.
Ob odločanju na volitvah so tudi pred nami globalna vprašanja. Kakšno svetovno ureditev zagovarjajo politične skupine, ki se potegujejo za oblast v Sloveniji? Ali razumejo tveganja in priložnosti, ki jih nosijo tehnološke spremembe? Kateri vrsti kapitalizma so naklonjene? Socialnemu kapitalizmu? Liberalnemu? Neoliberalnemu? Tehnofevdalizmu? Liberalnemu fašizmu? Je v tej shemi še prostor za nevladne organizacije, je še prostor za samoorganizirano družbo? So pobude, ki prihajajo iz družbenega tkiva, motnja v sistemu ali dragocena dodana vrednost? So nevladne organizacije, torej organizacije, ki prispevajo k skupni blaginji, nepotreben parazit ali smiselna dopolnitev instrumentov države, ki si zasluži proračunsko podporo?
Pri besedi blaginja smo. Je blaginja nekaj, kar pritiče podjetnemu posamezniku? Družbi kot celoti? Kako doseči blaginjo?
Stranke, ki kandidirajo, nimajo enakih vizij naše prihodnosti. Te vizije se bistveno razlikujejo. Poteza s pisalom na volilnem listu za leto 2026 bo odgovor na zahtevno vprašanje, kakšno prihodnost hočemo.
Na to vprašanje je vredno odgovoriti!