Prof. Ivan Lah: Za politiko miru in nenasilja
pred dnevom državnosti in zasedanjem Nata v Haagu

Skupina nad 75 znanih slovenskih izobražencev, s prvo podpisanima Igorjem Žagarjem in Rastkom Močnikom, je ponovno naslovila poziv Predsednici RS, Državnemu zboru RS, Vladi RS in drugim državnim ustanovam, da začnejo organizirati mednarodno koalicijo za miroljubno sodelovanje. K sodelovanju vabi slovenske državljane.
Odlična ideja, saj njen namen liči na poziv k novi internacionali? To bi bila miroljubna Internacionala, podobna nekdanjemu gibanju Neuvrščenosti, pod tedanjim jugoslovanskim vodstvom; to gibanje še živi. Bi bila Slovenija zmožna voditi podobno mednarodno gibanje in katera skupina bi prevzela vodstvo? Opogumlja podatek, “da imamo največjo gostoto doktorjev znanosti v svetu”, (Žerdin, Delo, 24.06.2025).
Vendar bi bilo treba najprej osvetliti glavne vzroke današnjih oboroženih nasilij! Navedena skupina izobražencev se je v pismu tega komajda dotaknila, pa bi bilo zaželeno, kajti za vsak spor obstajajo vzroki vsaj na dveh straneh, praviloma pa jih je vpletenih več.
V svetu je kajpak veliko sporov in vzrokov zanje, a dotaknimo se le dveh perečih:
Rusija-Ukrajina in Izrael-Iran!
Sovjetska zveza je razpadla kot rezultat zmage Nata v hladni vojni. Namigovalo se je in delovalo v smeri, da se kot plen zmage razkosa tudi Rusija, razprši njeno premoženje, razpodeli naravna bogastva med zmagovalce hladne vojne? Mihail Gorbačov se je ujel v to past, zaradi česar so ga natovski politiki bodrilno trepljali po ramenih.
Upor v delih Ukrajine je izbruhnil, ko je ukrajinsko vodstvo prek zahodnih naročil pričelo po fašističnih manirah spreminjati davna imena naselij, zlasti pa, ko je prepovedalo uporabo materinega jezika tamkaj rusko govorečim prebivalcem. Ker diplomatsko prepričevanje ni hasnilo, je v vzhodnih pokrajinah sprva izbruhnil upor, naposled pa je Rusija odločila s silo uveljaviti pravico svojih tamkajšnjih ljudi. To je po zgodovinskih izkušnjah in preizkušnjah strnilo ruski narod. Trenutno teče lekcija, kakršne so bili prej deležni že Mongoli, Tatari, Turki, Litvanci (1368), Švedi (1709), Poljaki (1610), Francozi (1812), Nemci (1941) … Lekcija glasi: Нe вoюйтe c pyccкими – ne bojujte se z Rusi!
Rusko-ukrajinski (obojni) narod je od davnine prežet s to lekcijo, zaradi česar je najbrž sedanja tamkajšnja vojna tako srdita. Linija nove razmejitvene zavese bo odvisna pač od ravnanja Evropske skupnosti (ES). Bolj ko bo tja pošiljala orožje, bolj ko bo hujskala na vojno, bolj se bo ruska meja približevala državam ES. Nekatere države ES tak razplet pričakujejo, zato se že postavlja pas miniranega ozemlja od severa Norveške do juga Poljske – minirana zavesa?
Le trezni pogovori z Rusijo – ta je za njih dovzetna – bodo zmogli odpraviti občutek njihove ogroženosti, kot temeljnega vzroka za spor in doseči trajen mir. Žal se predvideva, da bo v zablodi ES potraten tudi naš denar?
Tudi Izrael se čuti ogroženega od bojevitega islama, oz. dela muslimanskega sveta, ki že desetletja izjavlja, da država Izrael nima pravice obstoja, zato da jo je treba uničiti? Judovsko ljudstvo se tega zaveda, zato z vsem znanjem, sredstvi in silami ščiti svojo državo. Že nekaj vojn se je tam vojevalo z enakim ciljem in vsaka je grozovitejša. Današnje stanje pa postaja kruto nečloveško. Orožje bi nemara potihnilo, če bi muslimanski svet s čvrstim mednarodnim jamstvom pogodbeno priznal državo Izrael? Odpraviti vzrok judovske ogroženosti! Uradno (tudi slovensko) priznanje palestinske države, ali oglasitev izraelskega ravnanja za genocid, se zdi kot gašenje požara v plamen; žerjavica s tem ni pogašena.
Navedena sta le dva vzroka sedanjih oboroženih spopadov. Bi zmogla miroljubna Internacionala pri tem kaj prispevati? Gotovo več kot nič! Morda bi del denarja od povečanih skupnih obrambnih izdatkov kazalo nameniti tudi za organizirano (prek internacionale) miroljubno izobraževanje in splošno razsvetljevanje vpletenih ter vseh ljudstev sveta?
Solistične pobude nekaterih naših strank za izstop iz Nata in ES nimajo niti smisla niti podlage. Država je po rednem postopku pristopila k obema zvezama in prav je držati se pravil. To pa ne pomeni, poslušno ubogati, marveč se enakopravno zavzemati za trezne miroljubne pogovore, ki edini lahko pripomorejo k svetovnemu miru. V primeru aktivnejšega delovanja v tej smeri, bi morala Slovenija (prek internacionale) kajpak poskrbeti tudi za mednarodno zavezništvo, kajti sicer bi utegnila utrpeti posledice maščevanja s strani temnih lakomnih sil?
Naposled premore Slovenija kar dve mesti z nazivom Glasnik miru (Slovenj Gradec in Ljubljana), ki bi se ju lahko spodbudilo in tudi finančno podprlo za aktivnejše delovanje na tem polju?
Ko se državljani priključujemo pozivu izobražencev, pričakujemo, da bodo ukrenili kaj več od občasnega očitajočega tarnanja nad domačo oblastjo. Premalo nas je za velike podvige, nastopiti bi morala Internacionala, ki bi zmogla potlačiti pohlep kapitala in utrditi mir ljudem na zemlji.
Ivan Lah, Ljubljana, Julija 2025

.

Zanimivi odgovori UI (Chat GPT) o vzrokih in možnih rešitvah vojne v Ukrajini.

Kaj še lahko naredi civilna družba?