Kdo nas zavaja ali kdo nam laže (prosto po Borisu Tomašiču).
Slovenska vojska ne sme biti igrača politikov ali stroke.
Minilo je eno leto od velikega intervjuja državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo, dr. Damirja Crnčeca. Takrat je izpostavil vpletanje politike kot glavnega razloga za problematično stanje na področju obrambe: »Stroka ni imela izbire, edino rešitev je določila politika.« Verjetno je mislil na vojaško stroko, ki je na ta način zatajila, »počepnila«.
Pričakovati je bilo, da se bo ta »preklemana« politika z nastopom nove garniture na ministrstvu za obrambo, spremenila v korist stroke. Vojaške, seveda! Ampak, kot je videti, je politika trdoživa. Ne le da ne posluša (vojaške?) stroke, pač pa ji še naprej diktira pot, ki ne pelje nikamor. To potrjujejo dogodki na področju (ne)sposobnosti za vojaško obrambo države. In z zelo omejenimi možnostmi za pomoč pri velikih naravnih nesrečah. Sicer vsa čast izjemnim naporom Slovenske vojske pri odpravljanju posledic katastrofalnih poplav. Hvalisanje ministra s prihranki pri (namišljeni) nabavi vojaške oborožitve je prej žalostno kot smešno. Garnitura, ki ni sposobna izboljšati stanja v enem letu, ga ne bo niti v dveh, treh. Pa ne le to. Slovenska vojska se je »rešila« »Kacinovih« tankov, ki so bili zanjo neuporabni, pa jih je podarila Ukrajincem za boj proti Rusom. Seveda so bili v Slovenski vojski nezaželeni tudi »okuženi« (jugoslovanski) oklepniki, neprimerni za rabo v katerikoli od načrtovanih ‘slavnih’ bojnih skupin. Menda je bil res (le) eden preluknjan na ukrajinskem bojišču. Da o drugih vojaških donacijah niti ne govorim. Verjetno so imeli donatorji v mislih kakšen tečaj »TEMPO GAME« na ameriški mornariški podiplomski šoli v Montereyu. Toda žal le prvi del, ki pravi, da zavrzi oborožitev ali opremo, ki je ne moreš uporabiti. Toda: preden jo zavržeš, moraš nabaviti novo! Ne vem v čem bodo nemški kamioni v zameno za tanke in oklepnike povečali ognjeno moč Slovenske vojske.
Le kdo drži »štango« takemu stanju? Preveč oguljeno bi bilo reči – politika. Če bi politik dejal gasilcu naj gasi le sprednjo stran, kjer se vidi ogenj, bi le ta najprej ‘poškropil’ takega politika in nadaljeval z gašenjem tam kjer bi ocenil da je največja nevarnost. Morda bi politika poslušal le kakšen občasni gasilec. Ali je vojaška stroka res tako nemočna in podrejena politiki, da sprejema odločitve s katerimi se sicer intimno ne strinja? Ali je temu kriv strah pred izgubo službe ali napredovanja? Ali se vojaško vodstvo ne zaveda »znoja in krvi«, ki je mnogo večje, če ni ustrezne državne(!) podpore? Ali so izkušnje iz Afganistana pozabljene?
Žal ima svoj del odgovornosti pri podaljševanju agonije Slovenske vojske tudi njena vrhovna poveljnica. Že res, da ni šla po poti njenega predhodnika in je opazila pozitiven premik, kljub razorožitvi (za dva oklepna bataljona) in kritični kadrovski popolnitvi Slovenske vojske(?). Toda kako razumeti njeno oceno pripravljenosti SV (Delo, 1. aprila 2023: Vojska zmore braniti suverenost in ozemeljsko celovitost Slovenije), ko pa je tudi vojaškim analfabetom jasno, da to ni možno brez ustrezne oborožitve in kadrovske popolnjenosti. Zavajanje, slepomišenje ali še kaj hujšega? Ali se zaveda, da s tem daje lažno sliko in ustvarja vtis, češ, ker vojska že zdaj zmore(!), ne potrebuje velikih investicij. Žal je težko razumeti njeno razumevanje poslanstva Slovenske vojske tudi, ko je povišala njenega najvišjega vojaka na Dan državnosti in ne na dan Slovenske vojske. Samo govoričenje in prijateljsko trepljanje, morda še fotografiranje, ne morejo izboljšati stanja.
Bojna pripravljenost ni le nakup, četudi najmodernejšega Irisa ali Patrij, ampak predvsem izjemna motiviranost, znanje in izurjenost za uporabo oborožitve in vojaške opreme. Zanimivo bi bilo slišati za koliko se bo povečala bojna priparavljenost SV za vojaško obrambo Slovenije(!) z nakupom še enega Spartana. Izhitrena nabava letalnikov za gašenje in transport brez zagotovitve pilotov, letalskih(!) mehanikov in ostalega podpornega osebja in infrastrukture bo postavila več vprašanj kot odgovorov. Najnovejše izkušnje iz Belgije kažejo, da je ob zagotovljeni infrastrukturi in večletnem odločanju, prevzeto šele eno letalo F-35, eskadrilja pa bo kompletirana do leta 2027.
Slovenska vojska ni podjetje, ni sama sebi namen. Ne sme biti ‘igrača’ ne politikov in ne »stroke«, ki slepo sledi politiki. Ko nekateri politiki kričijo: »Pošljite vojsko v Piranski zaliv« ali pa »Pošljite vojsko na mejo s Hrvaško« ali pa po švedskem vzorcu »Pošljite vojsko na ulice« (»slavni« dokument JBTZ), se ne zavedajo njenega poslanstva in naloge v vojaški obrambi države. Politika: minister za obrambo, predsednik vlade in vrhovna poveljnica se ne odzivajo na javna vprašanja in opozorila. Oholo prezirajo mnenja navadnega smrtnika, toda srčno želim, da jim ne bi bilo treba odgovarjati pred zgodovino! Menda pa obstaja tudi pravno sredstvo v zvezi z opuščanjem dolžnega ravnanja na funkciji ali dolžnosti.
Jože Konda, Brezovica