Izjave guvernerja Banke Slovenije

so izrazito neskladne z javno znanimi in uradno dokumentiranimi dejstvi, a brez samokritičnega pogleda nazaj in brez priznanja storjenih napak, velike škode povzročene slovenskim razvojnim interesom ne bo možno začeti sanirati. Banka Slovenije bi že zaradi močno omajane verodostojnosti in prepotrebne avtoritete morala priznati svoj del odgovornosti. A tega guverner v svojem intervjuju ne stori, raje se huduje nad kritikami, ki so jih deležni.

Dva objavljena komentarja na stališča in izjave guvernerja BS v intervjuju, objavljenem v Sobotni prilogi časnika Delo dne 4. junija 2016.
Miroslav Marc:
Žal guverner v intervjuju ne pojasni ključne napake pri procesu bančne sanacije, ki je bila zagrešena pri hipotetičnem vrednotenju aktive bank. Ocenjevalci, ki so med drugim za pregled 8 bank Sloveniji zaračunali enako kot so Španiji za pregled 47 bank, so v nasprotju z zakonodajo in računovodskimi standardi ‘izničili’ kapital bank in nato globoko podcenjene terjatve prenesli na ‘slabo banko’. Primer: Ko je bila borzna cena delnic Letrike 33 evrov, so jih vrednotili na 10,5 evra in jih prenesli na ‘slabo banko’, ki jih je čez pol leta prodala Mahleju po 67,1 evra. Razlika je za 9 milijonov evrov poslabšala poslovni rezultat banke in za toliko umetno znižala njeno premoženje. Vrednotenje so izvedli zunanji svetovalci, a ob polnem sodelovanju Banke Slovenija. Guverner se v intervjuju izgovarja na zunanja (EU in EBRD) navodila, a v neposredni soseščini imamo povsem drugačne zglede. Avstrija je razlastitev Hypo banke zavrnila in njihovo ustavno sodišče je zavrnitev potrdilo.
Nekaj stvari je še mogoče popraviti, a brez samokritičnega pogleda nazaj in brez priznanja storjenih napak, ne bo šlo. Banka Slovenije bo nekoč morala priznati svoj del odgovornosti. A tega guverner v tokratnem intervjuju, žal, še ne stori. – celoten tekst komentarja
Tadej Kotnik:
Guverner dr. Boštjan Jazbec je v intervjuju podal dve izvajanji, ki sta izrazito neskladni z javno znanimi in uradno dokumentiranimi dejstvi.
Guverner je zatrdil: “Najdite koga, ki je v zadnjem četrtletju 2013 predvideval, da bo v Sloveniji že v prvem četrtletju 2014 zaznati pozitivno gospodarsko rast in okrevanje gospodarstva. Zdaj biti pameten za nazaj je preprosto.”
Nikomur ni treba biti “pameten za nazaj”, saj so bili ti podatki, ki so v izrazitem neskladju z guvernerjevim izvajanjem, v zadnjem četrtletju 2013 javno znani, objavljala sta jih tako Statistični urad RS kot Evropski statistični urad. Seveda so vodilni v BS s podatki o gospodarskih gibanjih seznanjani sproti, torej še mnogo pred javnimi poročili statističnih uradov. Da se je obdobje upadanja BDP, torej negativne gospodarske rasti, v Sloveniji končalo že v prvi polovici leta 2013, je takrat BS dobro vedela.
Guverner BS je v istem intervjuju zatrdil tudi: “In karkoli je povezano z določenimi poplačili podrejencev v drugih državah, je nujno vezano na zasebne pobude – tako kot v Italiji – in nikakor ne na račun davkoplačevalcev.”
Zakonska uredba, s katero so odškodnine za izbrisane podrejene obveznice prejšnji mesec uredili v Italiji je uradni pravni akt Republike Italije in očitno ne zasebna pobuda, poleg tega je Republika Italija tudi solastnica več bank vplačnic v sklad, iz katerega bodo črpana sredstva za izplačila odškodnin. Tudi v Avstriji bodo za odškodnine za izbrisane podrejene obveznice sredstva črpali iz proračuna, in enako velja za odškodnine, o katerih se te dni usklajuje vlada na Cipru. – celoten tekst komentarja

1 thought on “Izjave guvernerja Banke Slovenije

  1. Pismo slovenske Evropske poslanke Romane Tomc o ne-upravičenosti izračunov, na katerih so temeljile razlastitve in podržavljenje vseh slovenskih sistemskih bank. V pismu naslovljenem na Predsednico Nadzornega odbora enotnega mehanizma nadzora pri ECB, gospo Danièle Nouy prosi za razlago, zakaj so v obremenitvenem preizkusu bank, ki ga je ECB izvedla v oktobru 2014, napovedi za slovenski banki NKBM in NLB podvrednotile dejansko stanje za več kot polovico. Nadalje jo prosi za pojasnilo, zakaj je v nedavnem intervjuju za STA hvalila te rezultate, čeprav ji je morala biti njihova izrazita zgrešenost takrat že znana, in zakaj jih je predstavila kot »potrditev« izračunov Banke Slovenije, s katerimi je ta deset mesecev prej opravičevala izbris vseh delnic in vseh podrejenih obveznic v vseh slovenskih sistemskih bankah.- http://www.europarl.europa.eu/RegData/commissions/econ/questions/ECON_QZ%282016%29584161_EN.pdf

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.